Ključna beseda: književnost

»Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice na Oberdankovem trgu in stojijo in gledajo.«

»Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka?«

»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«

»Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost …«

»Ne samo to, služi namreč moči in kapitalu in ne prebivalcem. Ljudje, ki protestirajo, nimajo drugega načina, kot da izrazijo svoj bes na ulici.«

»Gibanje Black Lives Matter oziroma Temnopolta življenja štejejo je v razmahu od umora Michaela Browna v Fergusonu leta 2014.«

»Sam se ne bi šel takšnih protestov, ampak obsojati nasilje na ulici, medtem ko policija redno ubija prebivalce brez kakršnih koli posledic, ima veliko večje posledice v svoji protizakonitosti.«

»V vsakem nacionalističnem projektu, vključno s fašizmom, obstajata fantazma in mit o nečem, kar je 'čista nacija'.«

»Kar nas zanima v književnosti, je pripovedovanje zgodb. Ni treba, da smo izvor dejstev.«

»Dvomim, ali bi sploh bil izbran. O tem ne razmišljam ravno veliko. Niti me to ne zanima tako podrobno.«

»v sedanjih razmerah pooseblja Srednjo Evropo«

»umetniškega poliglota«

»prišla v prave roke pravi trenutek«

»Nagrada je zagotovo dobra odskočna deska za nadaljnje ukvarjanje na tem področju. Za prijavo na natečaj sem se odločila, ker se mi zdi, da je moje znanje obeh jezikov, tako slovenskega kot španskega, na dovolj visoki ravni, da bi v prihodnosti lahko kaj prispevala k slovenski književni kulturi, predvsem pa sem se za sodelovanje odločila iz ljubezni do prevajanja literature nasploh.«

»Ko prevajam, mi je zelo všeč opazovati, kako avtor oz. avtorica počasi dobiva svoj glas v slovenščini, spregovori skozi nov jezik, in se tudi kdaj vrniti na kakšno mesto ter iskati načine, kako ga še bolj izpiliti, morda včasih celo nehote tekmovati z avtorjem v želji, da bi ga presegel.«

»Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, popisuje pota naše domačije, se uriniti želim!«

»Zavolo, de le-ta papyr cilu prazen prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil«

»Napraviti narodni pesmi novo redakcijo se pravi, grešiti zoper narodno pesem; zapisati novo varijanto pa se pravi, pridobiti nov kamen za zgradbo poslopja narodne poezije«

»Dekle je na pragu stalo, svetle zvezde preštevalo«

»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«

»/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«

»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke.«

»Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.«

»Kuga je ves september in oktober ždela nad mestom, ki se je skrčilo samo vase.«

»Je največji postjugoslovanski nomad: begunsko in izkušnje ekonomskega prebežnika je prelevil v knjige, ki jih berejo njegovi prav tako razseljeni bralci.«

»Menim, da si ima vsak pravico prizadevati za boljše življenje. Če imamo po vsem svetu prosti pretok kapitala, bi moral biti prost tudi pretok delavcev.«

»Rojen sem v Bosni, živel sem na Hrvaškem, tam mi niso hoteli dati njihove slavne domovnice, zato sem moral prekiniti študij. Nisem mogel delati. Norveška je bila, ne bom rekel naključje, ampak edina izbira, edina država, kamor sem v tistem trenutku lahko šel.«

»Od 70 do 80 odstotkov kupcev mojih knjig predstavljajo ženske. Moja nekdanja žena je rekla, da so moji bralci ženske, hipsterji in geji. Jaz bi dodal še ljudi, ki – tako kot jaz – živijo nomadsko življenje. Zelo veliko jih je, ki iščejo svojo identiteto oz. jo najdejo na več različnih krajih.«

»Spraševala sem se, ali je legitimno pisati o informantih – to je tema, ki se je pri nas ponavadi lotevamo zelo moralistično.«

»Tako malo potrebujemo, da začnemo razkazovati svojo ranljivost. Nekoliko premočno deževje, nekoliko prestaro hrano, nekoliko premalo pozornosti.«