Ključna beseda: književnost

»Tradicionalna književnost po njenih besedah otroka vzgaja 's poslušnostjo in poslušljivostjo', v subverzivni književnosti pa ima otrok kot nosilec napredka tudi pravico do svojih napak.«

»Specifika Svetlanine pesniške mačkologije je diskretno sporočilo, ki ob proslavljanju mačjih kraljevskih veličanstev nevsiljivo upesnjuje tudi senčne strani življenja, med drugim boj za preživetje.«

»Ker ve, kaj je zlo, ker ga je boleče izkusila in se zoper njega tolikokrat borila, nam ta velikodušna avtorica podarja poezijo igrivosti, smeha, topline in bližine, podarja nam dobroto v obliki dobrih, odličnih, smešnih, upravičeno jeznih, globoko ranljivih verzov.«

»Svetlana Makarovič bi morala biti članica SAZU-ja, morala bi biti osrednja osebnost predstavitve Slovenije na bolonjskem in frankfurtskem knjižnem sejmu in nominirati bi jo morali za Nobelovo nagrado.«

»Mladinske pesmi Svetlane Makarovič lahko beremo skozi prizmo t. i. teorije karnevala filozofa Mihaila Bahtina ali pa nanje apliciramo misel Sandre Beckett, ki govori o dvojnem naslovniku, torej o t. i. crossover književnosti.«

»Vsem naj bom / neznan.«

»Naseli se v tebi, čutiš jo kot obroč okoli srca, samota.«

»Včasih se dotakne roba prepada, preplavi te obup, tista skrajna meja, ko bi rad končal, ker ne zmoreš več.«

»Saj je v redu, vse bo še v redu.«

»Od rojstva do smrti ponavljaš: pa, pa, pa … Priden si in natrosijo ti novih zrn in novih resnic. Ne iščeš svoje resnice. Prašiček si. Ljubek, ubogljiv prašiček.«

»A ves čas živiš v eni sami pokrajini, v eni sami deželi, samota imenovani.«

»Presrečen dan – vsekakor za avstrijsko književnost in za književnost na splošno.«

»To so dobri ljudje.«

»Čudovito! Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj.«

»To je Švedska danes. Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado.«

»Globoko obžalujemo sklep Nobelovega odbora za književnost.«

»Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo javne intelektualce, ki so sposobni pokončno stopiti v bran človekovim pravicam v boju proti brezbrižnosti in cinizmu naših političnih vodij. Handke ni tak človek.«

»Olgo Tokarczuk navdihuje pogled od zgoraj, zaradi česar je njen mikrokozmos ogledalo makrokozmosa.«

»Biti sprejemljiv, je vse.«

»Impresivno je, kako nas pisateljica v tej 1000 strani dolgi knjigi spusti v misli več oseb, da nam poda portret glavnega junaka, ki je opisan zgolj z zunanje perspektive.«

»Če ga lahko opišemo kot pisca kraja, njegove pozornosti ne pritegnejo predvsem metropole, temveč predmestja in pokrajina. Ponovno ujame nevidno in nas naredi del tega.«

»Bilo je boleče. Rane ostajajo.«

»Imeli smo bolj evropocentrično perspektivo na literaturo, zdaj se oziramo po svetu.«

»Če bosta lavreata dva, mora biti vsaj ena ženska in naj bosta z različnih celin.«

»Naj bo nagrajenka.«

»Knjiga je najpomembnejše mesto srečevanja s sodobniki, ki imajo različna mnenja, ideje in službe: z drugimi kulturami; s tistimi, ki so živeli včeraj, pred desetimi, pred stotimi ali pred tisoč leti; z vsem, kar je obstajalo, in z vsem, kar lahko obstaja v vseh časih in vseh prostorih.«

»Velikićevi romani bralcu izjemno estetsko doživetje. Z različnimi izzivi in drobnimi dejavniki razkrivajo prostore vsakdanjega življenja, zapletenost in hkrati preprostost odnosov med moškimi in ženskami.«

»Značilni bogata preprostost in pogumna jasnost, njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi.«

»Najsi bo razuzdano, smrtno ali pijano, najsi bo razpadajoče, nežno ali boleče, se ženska telesnost vpisuje kot vsakokratna neizogibna resnica.«

»Naša noga je na pragu. Prihajamo po svoje.«