Ključna beseda: interpretacija

»To je bilo potovanje v neznano, na katero sem se podala z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo pred tem dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje.«

»Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«

»Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti.«

»Živimo v svetu, kjer je vera izgubljena in pozabljena, kjer celo verniki ne verjamejo več. Družba sama ustvarja Tartuffa.«

»Tartuffe se ne more proizvesti brez družbe, ki je neprebujena, neozaveščena, naivna in dopušča ne pravo vero, ampak slepo vero.«

»Tartuffa brez družbe, ki omogoča Tartuffe, sploh ni.«

»Zarana dlan še kar tiščim / v tisto smer. / Mogoče, / mogoče bo zdaj lažje / vstati iz postelje / in se odpeljati // v praznino.«

»Dolgo sem živela z njo, / svojo nadomestno mamo. / Ko sva se našli, sva druga drugi / s kože postrgali nezaupanje. // Zasušeno popkovino je privezala / na svoje koničaste zobe. / Z nogami sem se oklenila / njenega života.«

»Izza reber zajoče pogrešanje.«

»Mesnate muhe / na pol zmrcvarjene / pustim razstavljene.«

»In tudi predstava v osnovi 'izhaja iz stripa in čeprav je besedilo nekoliko drugačno od stripovskega, bomo poskušali vanjo vnesti določene elemente stripa oziroma stripovske estetike'.«

»a so odgovori bolj zapleteni, pogosto nedoločni in celo dvoumni, saj je v današnjem svetu nejasno že to, kdo je Bizantinec in kdo barbar.«

»Žal mislim, da lahko za nekaj časa pozabimo na mir. Nihče se ne pogovarja o mirovnih procesih, vsi se pogovarjajo le o tem, koliko orožja še potrebujemo? Mir ni opcija. Žal.«

»Porušiti ali ne.«

»Pomeni ta predstava 'uresničitev želje, ki jo imam, da se mi kot nacionalka ne zadovoljimo s produkcijo manjših predstav, ki so mogoče finančno bolj racionalne, ampak da ponudimo gledalcem večje predstave, zato se trudimo vsaj eno takšno predstavo na sezono tudi narediti.'«

»To je torej v redu: izdajalec in junak sta mrtva.«

»Je, dokler ga iščem.«

»On ne ubija, ampak uraduje. Umor je strast, v kralju je ni. Njegove roke so zmeraj čiste.«

»Tebe znova bredejo po pisanem življenju.«

»Naj Polinejk je ali ga ni, ukaz je dan: ni ga – in ga ni.«

»Na neki točki 'se moraš pač odločiti'.«

»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«

»Scenska oprema prevladujoče 'črne škatle', premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba.«

»Baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja.«

»Zarja je razlila se čez plan, / rdeče zagorele so planine. / In z zarjo v borbo šel je – partizan.«

»Tega se ne da povedati.«

»Komisar si ga je ogledal. Bil je trdno prepričan, da ta človek ni tako počasen in okoren, kot se je pretvarjal, temveč oster kot njegov obraz in hiter kot njegovi pogledi.«

»Pomaranče me po freudovsko spominjajo na rezino spanca / moj tek se poveča, pokam si sklepe od dobre nestrpnosti / le kdo smo mi nekje med odvajalom in uspavalom / vedno bo drobna plast prahu pod posteljami / slabo pomit kozarec«

»Zakaj če se sami v nič dajemo, pole nas še brek ne bo povohal. Ta, ki če bit razumen, si napret i napret dopoveduje, tiho ino glasno, da je pameten.«

»Dickens leta 1850 svoj roman napisal, 'da bi protestiral proti katastrofalnim učinkom revščine na otroke njegovega časa'. 'Jaz sem svojega napisala iz istega razloga.'«