Zdaj govori slikar

»Velja opozoriti na tole: skozi večji del dvajsetega stoletja se je tipičen slikar ali kipar ukvarjal s slikarstvom ali kiparstvom, risbo in grafiko.«

»Gre za slogovno različne avtorje.«

»Kaj počnejo in kako jim gre.«

»Equrna je videti kot odložišče ali skladišče, kamor je nekdo izpraznil vsebino svoje kleti ali podstrešja, pa vse skupaj še malo zlepil, razbil in morda ponovno zlepil.«

»To počnem zavestno, z namenom, da bi zgradil še kompleksnejši sistem – stremim k izgradnji metasistema, v katerem je neskončno informacij, ki jih mora nato gledalec sam razbirati. Soočiti se mora z objektom, ki ga potem prepozna ali pa ne prepozna.«

»Ustvarjam zelo procesualno in eksperimentalno. Selektivno izberem predmete, iz katerih nato zgradim končni objekt ali sliko.«

»Kar ostaja, so univerzalne norosti in neumnosti družbe; čas teče, stvari pa ostajajo iste.«

»Ne zanima me, ali moje barve ustrezajo tistim iz narave, dokler so na mojem platnu videti tako lepo kot v naravi.«

»Razstav sicer lahko imaš veliko, vendar če ponavljaš vedno isto zasedbo ... Jaz sem na razstavah vedno predstavljal čisto nova dela. Je manj razstav, vendar so tiste ta prave.«

»Delam zase, kot neka notranja higiena, vsak dan malo brkljam po svojem možganskem inventarju.«

»Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, črno na belem.«

»Slikar vsebinsko izhaja iz bibličnih tem, vendar jih naslika na osebno izviren – lahko bi rekli celo profaniran – način, s čimer jih izvzame iz območja sakralnega in jih umesti v kontekst obče človeške duhovnosti in arhetipskih sporočil.«

»Ob tem, ko vame prihajajo podatki, ki se kot nekakšen (računalniški) virus vseskozi podvajajo in množijo, se razmnožujejo in fantazmagorično občujejo, da zagotovijo želeno produkcijo, reprodukcijo svojemu gospodarju.«

»Bile so izjemno trdovratne, na predelih poškodb slikovnih plasti, in so zaradi neprimerne tehnologije popolnoma potemnele. To pomeni, da so bili na predelih svetlih tonov črni madeži. Najverjetneje niso poznali metode, s katero bi potemnele retuše in preslikave varno odstranili, zato so najeli takrat že uveljavljenega slikarja Cosroeja Dusija, ki je sliko preslikal na način, da ni izgubila Carpaccievega značaja.«

»Sem figuralni slikar.«

»Zakaj umetnost ne bi smela biti lepa? Na svetu je že dovolj neprijetnih stvari.«

»Slikar z akademskim pedigrejem, mojster videoestetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije.«

»Veliko je spremenljivk. Sam določim, kako hitro bo stroj nanašal barve, koliko širok čopič bo imel in koliko bo barv. Proces nastajanja je dokaj slikarski, sproti se odločam in razmišljam. Slika tako lahko nastaja tudi dva meseca.«

»Zame je bila abstrakcija prava pot 20. stoletja, saj gledalca ne usmerja preveč.«

»Ne zanimajo me zgodbe ljudi, katerih imena in priimki skupaj z letnicama rojstva in smrti so po naključju postali naslovi mojih slik, in naslovi slik ne vplivajo na končno vizualno podobo.«

»Če bi bili bistveni le naslovi slik, bi bilo veliko enostavneje s temi naslovi poimenovati enake monokrome readymade slik enakih velikosti. A pri meni je slika šele skupaj z naslovom končana celota.«

»Četudi posamezna slika vizualno vzdrži, bi bila brez naslova hendikepirana in obratno.«

»Oblikovno in s tem formalno logiko mojega starejšega slikarstva mi je uspelo nekoliko potisniti v ozadje in v ospredje pripeljati strukturno logiko slikarstva barvnega polja.«

»Imel sem obdobje, v katerem sem naslikal vse Črnjane, ki so drugače, posebno živeli, tista razstava je bila kar odmevna.«

»Velikokrat sem se poistovetil tudi z ljudmi z roba, tudi njih sem risal.«

»Prežihov Voranc je opisoval težko življenje kmečkih, delavskih ljudi. Tudi meni kot otroku ni bilo vedno lahko.«

»Delavske zgodbe so mi bile blizu, videl sem se v njih. Jedli smo samo črni kruh, ki je zdaj postal zelo cenjen.«

»Skromni smo bili, a je bilo v vseh drugih pogledih življenje zelo bogato.«

»njegove različno nastale ilustrativne risbe s svinčniki, peresi, čopiči in kredami sledijo odkrivanju pripovedi, ki jim je namenil svojo osebno upodobitev.«

»Zakaj se me bojiš?«