Ključna beseda: sadje

»Ko je na voljo dovolj slovenskih pridelkov, ustavimo nakupe tujih in ponudimo kupcu samo lokalne. Od svoje strategije podpore lokalnim pridelovalcem in kmetom ne odstopamo niti v primeru višjih cen.«

»Tržne raziskave pa kažejo, da kupec vse bolj išče nizke cene za vse izdelke, za slovensko pa je pripravljen plačati samo še šest odstotkov višjo ceno. Še pred enim letom je bil pripravljen plačati 15 odstotkov več.«

»To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki sta trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov.«

»Naš primarni cilj je zagotoviti dovolj široko ponudbo v Sloveniji pridelanih in predelanih izdelkov. Na področju sadja in zelenjave z drugih trgov nabavljamo samo v času, ko v Sloveniji ni sezone za določene pridelke ali v primeru, da na domačem trgu ni dovolj velikih količin.«

»Vselej se držimo zavez do naših dobaviteljev in pridelke odvzamemo v vnaprej dogovorjenih količinah in po dogovorjenih cenah. Če imajo presežke sadja ali zelenjave, pa jim velikokrat pridemo tudi naproti in jih odkupimo.«

»Kakovost tistih lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, je na visoki ravni, za kar smo tudi pripravljeni plačati pravično ceno, zato nimamo interesa po odkupu od drugod, sploh pa ne pridelkov, ki jih imamo v zadostnih količinah na voljo lokalno.«

»Težava pa je, da pridelava slovenskih pridelovalcev zelo niha. Odvisna je od vremenskih vplivov in ujm ter jo je zelo težko načrtovati, potrošnik pa pričakuje stalno ponudbo in kakovost.«

»Znano je, da se nekateri PFAS-i kopičijo v ljudeh, živalih in rastlinah ter povzročajo toksične učinke.«

»Če pogledamo sadje, pridelano v Evropi, je onesnaženih 37 odstotkov jagod, 35 odstotkov breskev in 31 odstotkov marelic.«

»Stalno kopičenje PFAS-a v tleh, vodi in prehranjevalni verigi skupaj z drugimi kemičnimi snovmi predstavlja dolgoročno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Prepoved uporabe pesticidov PFAS je nujna za omejitev izpostavljenosti evropskih državljanov in zaščito njihovega zdravja, vključno z najbolj ranljivimi skupinami.«

»Slovenija pri oskrbi s svežo zelenjavo med sezono pokriva približno tri petine potreb, zunaj te pa je 'bistveno manj samooskrbna'.«

»Potrošnike bi napotili, da živila kupujejo na organiziranih mestih, kjer organizator poskrbi za optimalne higienske pogoje in obenem vodi evidence prodajalcev, s čimer se zagotavljajo pogoji za preverjanje sledljivosti.«

»Kar polovico vseh smo opravili samo pri petih pravnih osebah, samo pri eni pravni osebi pa smo opravili kar 43 nadzorov na različnih lokacijah stojnicah po vsej Sloveniji, delež nadzorov s kršitvami pa je znašal 31 odstotkov.«

»Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebej otroci in mladostniki potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu.«

»Pričakujem, da bo velik izpad pridelka, saj so razmere na terenu res zelo žalostne.«

»Škoda na hruškah bo po mojih ocenah več kot 90-odstotna.«

»Ob tem pričakujem, da bo letina jabolk na ravni let 2016 oz. 2017, ko je bila prav tako močna pozeba.«

»Že tako nizka stopnja samooskrbe z domačim sadjem bo letos še bistveno manjša.«

»Nacionalna kampanja za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja stremi h krepitvi zavedanja o pomenu uživanja svežega sezonskega sadja, krepitvi zaupanja potrošnikov v sadje z znakom 'izbrana kakovost – Slovenija' ter spodbujanju porabe slovenskega sadja. S sloganom 'Najboljše imamo doma' želimo potrošnika spomniti, da imamo v Sloveniji veliko pestrost sadnih vrst visoke kakovosti, ki so dostopne celo leto.«

»Znak bo sadjarjem pomagal pri trženju proizvodov. Hkrati bo v veliko pomoč potrošnikom pri lažjem prepoznavanju sadja višje kakovosti, ki je pridelano in predelano v Sloveniji ter je bilo dodatno kontrolirano pri neodvisnih certifikacijskih organih.«

»V postopek certificiranja se lahko vključijo pridelovalci oziroma predelovalci individualno ali skupinsko. Vsako leto je treba pridobiti nov certifikat, ki zagotavlja skladnost z naborom kriterijev. Šele po pridobitvi certifikata lahko pridelovalci oziroma predelovalci označijo sadje in proizvode iz sadja ter tako pokažejo potrošnikom, da ponujajo živila boljše kakovosti.«

»Lokalno pridelano sadje in zelenjava imata visoko vsebnost vlaknin ter zaščitnih in bioaktivnih snovi, ki krepijo zdravje ljudi.«

»Zaradi slabe prehranske pismenosti le malo otrok pa tudi odraslih podrobneje pozna priporočila za uživanje sadja in zelenjave. Oboje skupaj naj bi uživali vsak dan v količini od 450 do 600 gramov.«

»Naša kmetija leži na obronkih Pohorja, kjer obdelujemo 10,5 hektara vinogradov in pet hektarov sadovnjakov jablan. Kontrole našega sadja so redne, enkrat na leto ali po potrebi tudi večkrat.«

»V podjetju Evrosad smo s svojimi in partnerskimi sadovnjaki vključeni v shemo 'izbrana kakovost'. Naš cilj je ponuditi potrošniku kakovostno, varno in v Sloveniji pridelano sadje.«

»Kot kakovostno sadje štejejo plodovi, ki so sortno značilno veliki, obarvani, nepoškodovani in odličnega okusa ter primerne čvrstosti in sočnosti. Takšno je lahko samo sadje, ki je obrano v optimalni zrelosti.«

»Kljub izvedenim postopkom in odvzetim pridelkom pa ni opaziti bistvenega napredka pri dosegu skladnosti prodaje sadja in zelenjave na stojnicah.«

»Uprava ugotavlja, da stojnice ob cestah niso najbolj zaupanja vredna mesta za nabavo sadja in zelenjave, saj so tam nepravilnosti glede zagotavljanja sledljivosti in navajanja porekla prepogosta.«

»Posebna pozornost je namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanju potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi (jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata ...). Preverja se tudi sledljivost, izvajanje dobre higienske prakse in skladnost splošnega označevanja ter označevanja kakovosti živil.«

»Glede uvedbe univerzalnih trajnejših vrečk za večkratno uporabo pri nakupu nepredpakiranih živil, kot sta sadje in zelenjava, trenutno še ni enotnih rešitev na trgu, zato bo o tem razprava s člani na zbornici potekala šele v prihodnje.«