Ključna beseda: trilogija

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta.«

»Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz.«

»Vrt je tudi simbol duše. Predstava Hortus Conclusus se bo potopila v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo.«

»Iz Rima sem se leta 2016 vrnila, da doma tudi ostanem. A če bi ostala v Ljubljani, verjetno ne bi pisala tretjega dela, Bruselj pa je nov vir novega navdiha in tvori tudi trilogijo mojega profesionalnega življenja.«

»Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave.«

»Tudi prizorišča v vseh treh romanih so resnična, na njih se seveda dogajajo izmišljene zgodbe z izmišljenimi ljudmi, ampak v resnici so vsi ti kraji, vse te lokacije, bari, ceste tam, celo drevesa.«

»In morda bo v njem ob ljubezni tudi kakšen kriminal.«

»Še pred začetkom našega štetja je bila v literaturi dokončno ustaljena trojna podoba mesecev: kot naravnega, delovnega ritma, kot ritem, ki ga določajo pobožanjene, astralne sile in kot ritem na zemlji prisotnih bogov, ki jih človek časti ...«

»Medtem ko vitae contemplativa prijateljuje z decembrom, 'mesecem ostrih nasprotij in podob, ki je zastopan pretežno brez delovnih motivov'.«

»Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano.«

»Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska.«

»brutalne rodovine Rimljanovine«

»Mislim, da je magično takrat, ko nekaj verjamemo in se na podlagi tega odzivamo in tudi ravnamo.«

»Hitro sem ugotovil, da ne bo šlo tako, ker sem ugotovil, da moj spomin ne deluje, kot sem si zamišljal.«

»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«

»Vsem, ki so pomagali pri prilagajanju zgodbe zgodovinskim dejstvom.«

»Bolj karakterno kot ideološko.«

»Težava Odreda je vsaj delno tudi v njegovi zgovornosti.«

»Veliko prostora je namenjenega opevanju njenega junaštva, vendar v večini pogledov ostaja stereotipno zasnovana.«

»Najkoristnejša lastnost, ki jo pisatelj lahko pri sebi neguje, je samozavest - ali pa celo aroganca, če jo zmoreš. Pišeš zato, da bi se vsilil svetu, in v svoje sposobnosti moraš verjeti tudi takrat, ko svet ne kaže nobenih znakov, da se strinja s teboj.«

»Slogovna drznost, ustvarjalna ambicioznost in fenomenalen zgodovinski vpogled uvrščajo Hilary Mantel med največje romanopisce našega časa.«

»Trilogija Wolf Hall o 'zdrahah med angleškim dvorom in papeškim sedežem v 16. stoletju pa je samo še utrdil njen sloves izvrstne piske – tako izvrstne in tako samozavestne, da njen prozaistični slog mestoma postane naporen.«

»Igra, h kateri vabi besedilo, je v veliki meri povezana s preusmerjanjem pozornosti – s pripovedi, torej z enega vsiljenega zornega kota, v središču katerega je junak, na prostor, v katerem vse podrobnosti nenadoma postanejo enako pomembne.«

»V tem odlomku, ki bi ga danes prehitro opredelili kot postdramskega, lahko prepoznamo odmev težav, s katerimi se je nemški književnik in režiser Heiner Müller zagotovo soočal v času zgodovinske mrtve točke, na kateri je bil svet pred padcem berlinskega zidu.«

»Ali Aleksander Veliki zapušča Makedonijo in odhaja v neznano ali se v resnici vrača tja, kamor sam čuti, da najbolj pripada? In še pomembneje: ali novodobni begunci zgolj bežijo pred vojnami in preganjanjem ali pa se kot Aleksandrovi vojaki po vstaji na bregovih reke Hyphasis šele zares vračajo domov.«

»O Lindi Blair (ki v Izganjalcu hudiča igra obsedeno deklico, op. n.) sem na primer izvedel, da je bil zanjo najbolj žalosten spomin smrt njenega dedka. To sem torej skušal uporabiti in jo spomniti na dedka, preden smo začeli snemati prizor, v katerem je morala biti žalostna. Temu rečemo obujanje čustev s pomočjo čutnega spomina. Režiserjeva naloga je, da iz tebe izbrska spomine, ki te ujezijo, razveselijo ali razžalostijo, in ti jih nato predlaga. Nikoli igralcu ne naročim, kako konkretno mora odigrati določen prizor – konec koncev je njegov obraz tisti, ki bo na velikem zaslonu.«

»Pogovor se je vrtel predvsem okrog tega, kako fantastična je Ellen Burstyn. Nimam pojma, kakšna bo zgodba in nihče ni načel pogovora o mojem sodelovanju. Samo obvestili so me, da bodo film snemali.«

»Maček ne ve, kaj je vojna, on bi ribo«

»Skozi pisma Ostijeve matere izvemo vse. Ne samo, kako težko je preživeti tisoč dni in noči, najpogosteje brez vode, elektrike in hrane, ampak kako v takšni situaciji poskrbeti, da bo preživel tudi maček.«