»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«
»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«
»Vprašanje, ki se zastavlja ob sodobnem raziskovanju besedila, kot so Parlamentarke, ne meri na perspektivo, kdo oblast prevzema, ampak s katerim sistemom želi ta nova oblast opraviti. Aristofan tu opravi predvidljivo delo in na nobeni točki ne promovira spremembe sistema, ampak samo spremembo vladajočega. Trdi torej, da je v človeški naravi prav to: nezmožnost spremembe političnega sistema, ne glede na to, kdo ga prevzame.«
»To, kar me je v postavitvi Lygrejeve predloge zanimalo veliko bolj od narativa družinske drame, so razpoke v tem narativu, ki celoti dajejo popolnoma nove razsežnosti in nam razkrivajo groteskno ozadje sodobne zahodne družbe.«