Ključna beseda: Antigona

»Delo je bilo prvikrat uprizorjeno bržda 442 pr. n. e.«

»Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se soočamo z velikimi dilemami sodobnega sveta?«

»Antigona postavi ključno vprašanje: Zakaj ženska ne more predlagati novega zakona?«

»Antigona je od ohranjenih atiških tragedij najbolj provokativno politična. In njena recepcija je bila vedno v glavnem politična.«

»Antigona je lahko ideal, ampak je nedosegljiv ideal. Prav ta njena radikalnost je tista instanca, ki nenehno izziva in postavlja času in svetu in vsakemu posamezniku tudi zelo ostro družbeno ogledalo.«

»Dominik Smole se je v svoji sloviti drami osredotočil na Kreontovo zgodbo in skozi preroško dvoumne in trpke, mestoma duhovite in celo komične verze neusmiljeno razgalil in mestoma tudi uživaško karikiral situacijo njegovega režima.«

»Antigona v drami ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam.«

»V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.«

»je režija želela pustiti prostor vsem interpretacijam Antigone, svoje pa ustvariti kot presečišče močnih in natančnih igralskih interpretacij in glasbene perspektive«

»Pri delu sem z režiserko v Antigoni iskala motive za njen pristop predvsem v njeni osebni zgodovini, vlogi, ki jo prevzema znotraj zgodbe svoje družine.«

»Rad snemam z Ano Krauthaker, saj je delo z njo sproščeno, hkrati pa osredotočeno, in imava dobro komunikacijo.«

»Antigona je tisto, kar človek ve, da bi moral biti.«

»Naša generacija ne more dajati sodb o političnih razmerjih nekega drugega časa.«

»Mit o Antigoni, pokončni in pogumni upornici, že od antike naslavlja temeljno vprašanje o nasprotju med nenapisanimi človeškimi zakoni in kodificiranimi zakoni države, med etiko in pravom.«

»Prepričan sem, da je slovenska poetična drama unikum, nekaj, kar ni enako ali podobno ničemur iz svetovne dramatike.«

»Grozo, ki razsaja, si ti sama povzročila.«

»Gre Antigona na jetra.«

»V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam.«

»Pozicije glavnih akterjev, tako v sodobnosti kot v antični drami, namreč niso vedno jasne. Največja junakinja antične drame - po Žižkovem mnenju - ni dobra oseba.«

»Izstop iz sistema seveda ne more biti preprost. Revolucije je treba ponavljati, a ob tem se neizogibno postavlja vprašanje: ali ni v revolucija vedno le želja po novem gospodarju? O tem sem poskušal razmišljati v filmu, ki je asociativen in želi pustiti gledalca, da sam pride do svojih zaključkov.«

»S Stojanom Pelkom sva se domislila, da bi zgodbo lahko izkoristila za razmislek o političnih vzporednicah, ki jih v uvodu v svojo različico Antigone ponuja Žižek sam.«

»To niso več samo nasprotniki slovenskega filma – sovražniki so.«

»Če se bo stanje, kakršno je ta hip v filmski umetnosti v Sloveniji, nadaljevalo, ne bodo oškodovane samo produkcijske hiše, ki trenutno niso dobile denarja, ki jim pripada, ampak bo kriza dolgotrajna.«

»To je priložnost, da se glas ustvarjalcev slovenskega filma vsaj en teden sliši glasneje kot sicer.«

»Ves svet je oder.«

»Celo življenje sem bil spremljevalec sprememb.«

»Predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa.«

»Brez močne osrednje ustanove, kjer bo mesto slovenskega filma, bo položaj le-tega še naprej nestabilen in do te mere ranljiv, da ga bo lahko ustavila vsaka sapa, ki bo vlekla v nasprotno smer.«

»Bodi, kar si. Bodi velik.«

»V šovbiznisu ni prostora za samosabotažo.«