»Ne moreš se sprehoditi skozi največje uspešnice Sinatrovega življenja. To smo že poskusili. Preprosto – ne da se. Drugi pristop je, da imaš tri ali štiri različne Sinatre. Mladega. Starejšega. V srednjih letih. Zelo starega. Preskakuješ med njimi v času, in to počneš z glasbo.«
»Ampak če pričakujejo, da se bom lotil projekta, ne morejo ničesar obdržati zase. Težava je v tem, da je bil tako kompleksen človek. Vsi smo kompleksni, ampak Sinatra še posebej.«
»Kakšne posledice na človekovi psihi, duši in srcu pušča to, da je neprestano na preži, to težko garanje, in pa seveda kako to vpliva na njegovo zmožnost čustvovanja in empatije.«
»Ljudje, kot sem na primer jaz, se počutimo nemočni. Poglejte filme, ki prihajajo v distribucijo. Vsak film, ki je navzkriž z vladno dikcijo, je razglašen za protinacionalističnega. Nobene poštene presoje ni. Pravzaprav obstaja ozračje strahu.«
»To mi je v čast. Ampak najbrž sem prvi režiser, ki na tem odru pravi: Želim si, da ne bi nikoli posnel tega filma – v zameno za to, da Rusija ne bi napadla Ukrajine, da ne bi umorila več deset tisoč mojih rojakov, da ne bi zasedla naših mest – a ne morem spremeniti zgodovine.«