Zdaj govori režiser

»Še celo v prizorih tistih žalostnih lasvegaških nastopov v zatonu kariere se Luhrmann in Butler potrudita pokazati, da je Presley vse do konca premogel trenutke nekdanje veličine.«

»Mnoge ljudi so spravila na slab glas Harveyjeva domnevna dejanja.«

»Mislim, da sva bila vedno med tistimi, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti. Zato sva oba intuitivno razvila mentaliteto večnega migranta: prototip evropskega potepuha. Ta izkušnja nenehnega ‘sem ter tja’ oblikuje najini življenji še danes.«

»Snemanje se je prestavljalo zaradi pandemije in financiranja, kar je pa po drugi strani ponudilo več časa za avtorski in produkcijski premislek. Seveda pa sem zadovoljen, da končno začenjamo snemati.«

»Predstava izrazito temelji na občutkih, in to so občutki, ki jih tudi mi čutimo v teh novih časih.«

»Inscenacija bo kinematična in skoraj filmska, iskali bodo osnovne atribute estetskega učinka v pravzaprav melodrami oziroma melodrami nekoga, ki je dejanski heroj.«

»Neverjetna zgodovina tega klavirja me je presunila.«

»Hotel sem, da bi se imeli ljudje po odhodu iz kinodovrane o čem pogovarjati. Pri filmih je unikatno to, da jih gledamo vsi skupaj. Morajo nam dati torej temo za pogovor, pa tudi zabavati.«

»Leta 2019 je primer označil za 'laž od A do Ž'.«

»Razumem, da so v grozni situaciji, da ljudje umirajo, izgubljajo svoje domove. Težko jim je celo slišati ruski jezik, to dobro razumem.«

»Zdelo se mi je pretežko. Takrat nisem našel nobene identifikacijske točke, v kateri bi lahko vstopil v ta jezik.«

»Čeprav boste na odru videli vso lepoto italijanske renesanse ... gre za klasično operno režijo.«

»Vsekakor želimo prikazati nekaj novega v konceptu gledališkega dela, kar upam, da bo všeč občinstvu.«

»Veliki diktator je dokument človeške ničevosti iz preteklosti.«

»Noben film ni vreden mojega duševnega zdravja.«

»To je humanitarna katastrofa, te reke krvi«

»Sploh nisem zadovoljen z izidom volitev.«

»Več kot 40 odstotkov glasovalo za takšne nazadnjaške ideje.«

»Delež glasov skrajne desnice že leta vztrajno narašča.«

»Prav takšno ublagovljenje je težava, kaj takega se lahko zgodi le bankirju.«

»Ob tem pa v šolah nimamo glasbil.«

»Zakaj se delam, da sem odrasel in odgovoren ter pameten in da poznam odgovore, zakaj se pretvarjam, da me ni strah.«

»Zakaj takrat, ko me je strah in se počutim samega, mislim, da sem edini na svetu, ki to čuti. Zakaj me je sram teh občutkov, zakaj ne delim svojih strahov, zakaj si domišljam, da sem v tem edini in včasih tudi edinstven.«

»Kaj takrat storiti?«

»Vztrajati, se strumno soočati z očitki in občutkom sramu.«

»Kako tovrstne družinske stiske sprejema in predeluje otrok?«

»Kako bolezen svojega odraslega sina sprejema oče?«

»Ko stvari postanejo preveč samoumevne, se ustrašim. Raje imam opozicijo«

»Pred pandemijo se mi je zdelo, da film kot medij izgublja moč in priljubljenost«

»Morda bo to slišati ambiciozno, a spogledovali smo se z grško tragedijo in veliko smo razmišljali o tem, kako drama določa Ivovo usodo«