Zdaj govori režiser

»Javnost se mora zavedati, da smo bili nekoč kolonialna sila in da smo zagrešili tudi strašne zločine.«

»Koliko zares prisluhnemo lekcijam zgodovine.«

»Zgodba govori o 'moralnem propadu' glavnega junaka.«

»V resnici gre preprosto za nekakšno sodobno suženjstvo.«

»To je največje besedilo, kar jih je bilo kdaj napisanih.«

»Vse, kar tam po festivalu ostane – ne samo smeti, temveč vse, kar ni 'imanentna prvina okolja' in česar tam poprej ni bilo – velja za stvar, ki ni na svojem mestu.«

»Menim, da je lep opis, ki misel pelje dlje, onkraj konkretnega koncepta smeti, in zajame vse, česar brez nas ne bi bilo tam ali kar zaradi človekovega posega ne bi bilo spremenjeno. Ljudje smo ustvarili gromozansko količino neimanentne snovi.«

»Vsaka vojna se zanaša na starševsko izdajo lastnih otrok.«

»Izrael ni prostor, ki bi vrednotil nedolžnost. Njegova militarizirana identiteta zahteva zatrtje in izmaličenje nežnih linij otroštva.«

»Ta zavezanost nasilju zahteva številne žrtve, vendar je z njo povezana tudi skrita tragedija – propad starševstva.«

»Vsaka vojna se zanaša na starševsko izdajo lastnih otrok. V militarizirani družbi tudi najbolj svobodomiselnim staršem ne uspe zaščititi duha svojih otrok.«

»Želel sem napisati nekaj za Florence in to je nekako prišlo iz mene.«

»Prepričan sem o njenem izjemnem talentu. To je tako, kot če si z najneverjetnejšim violinistom na svetu in mu boš napisal pesem, seveda ne boš napisal nečesa, kar je preprosto. Napisal boš nekaj, kar bo prevzelo vse, ker veš, da to zmorejo.«

»Umetniški genij«

»Nekaj privlačnega je bilo v tem, da glavni lik ni zasebni detektiv, ampak samo neki pohač, ki intuitivno ugotavlja podrobnosti zapletene intrige.«

»Zelo sočustvujoč in topel portret vzgojiteljic.«

»In potem bi rad izzval gledalca. Z mulcem ostanemo v resničnem času. Gleda v prospekt, ga spet odloži, postaja nemiren. Mamo vpraša: Kako dolgo še? In ona mu reče: štiri minute in 45 sekund, umiri se.«

»Mislim, da bo to bolj provokativno kot kakršna koli nasilna, moteča vsebina. Ostati sam s svojimi mislimi in prisiliti gledalca, da naredi enako – to bo zelo zanimivo.«

»Sprememba odnosa do drugačnosti je bila naš glavni motiv pri nadaljnjem delu, kar se je izkazalo za aktualno vse do današnjega dne.«

»Robertu Bressonu torej dolgujem svoje trdno prepričanje, da postaviti žival v glavno vlogo ni le mogoče, temveč je lahko tudi pomemben vir čustev.«

»Režiserji uporabljajo intelektualne argumente, da bi pri igralcih dosegli želeni učinek; njihova čustva izzovejo s pomočjo jezika. Jaz pa sem lahko svojega osla k sodelovanju pripravil le z nežnostjo: z besedami, ki sem mu jih šepetal v uho, in s prijaznim božanjem.«

»Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci.«

»Izogibati se skušam vključevanju v banalnosti sveta, nepravičnost, nasilje. Film sem posnel prav zato, da bi se oddaljil od človeške drame; da bi na svet pogledal širše in iz druge perspektive.«

»Naša generacija ne more dajati sodb o političnih razmerjih nekega drugega časa.«

»Prepričan sem, da je slovenska poetična drama unikum, nekaj, kar ni enako ali podobno ničemur iz svetovne dramatike.«

»Upam, da to ni zgodba o vasi v Transilvaniji, temveč je zgodba o vseh nas, je zgodba o težavah pri komuniciranju, hkrati pa je tudi zgodba o razliki med uradno resnico in posameznikovo resnico.«

»Lahko si predstavljate, kako težko je bilo snemati živali. Včasih me kakšen gledalec pobara: 'Videl sem lisico v tistem prizoru. Kakšno srečo ste imeli, da ste jo posneli.' Ah, sploh si ne morete misliti, kako je bilo. Živali v filmu niso samo za kuliso, temveč nekaj pomenijo, predstavljajo. Medved nekaj predstavlja, ovca tudi, lisica tudi ... Bilo je pomembno, da smo živalim dali prvinsko besedo, saj ponazarjajo to dualnost človeka in živali.«

»V našem digitaliziranem in silovito zmanipuliranem svetu novičarskih omrežij in družbenih medijev je resnica tako zelo zrelativizirana, da lahko celo preverjanje dejstev velja za lažno novico. V skrajno ideologiziranem in razdeljenem svetu, kjer je dialog postal skoraj nemogoč, razprave pa so zreducirane na skrajne odzive, je sovražni govor, kakršnega pogosto podžigajo vlade, ki zagovarjajo skrajne politične ideje, postal nekaj najbolj vsakdanjega.«

»To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka.«

»To ni samo film o Perotu ...«