Zdaj govori režiser

»Ko izgubiš svojo učinkovitost in ko jo vse bolj in bolj izgubljaš, opaziš, da dejansko ne moreš vplivati na resničnost.«

»Je bilo pa veliko travnikov. Jaz sem vendarle Newyorčan. Zelo sem bil presenečen nad divjimi konji in podobnim.«

»Zato je enako večen citat pokojnega Marka Pavčka verjetno na mestu tudi za Tomaža Kajzerja: Živeti! Krotko ali kratko?«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Umri pokončno je bil večkrat razglašen za enega najboljših akcijskih filmov vseh časov.«

»Umri pokončno brez oklevanja.«

»Zame je bil in ostal največji košarkar vseh časov.«

»Šele ko smo na skrajnem robu – ali je to bolezen ali vojna – se dogajajo spremembe. Šele v takšnih trenutkih človek pride do samorefleksije. Če ne izzivaš roba, ni možnosti, da bi izstopil iz ujetosti, v kateri ostajaš kljub strahotnemu nezadovoljstvu.«

»Zelo malo se sprašujemo, zakaj je ta resnica tako boleča, in po navadi pride človek do tega spoznanja prepozno. Prepozno v smislu, da mora priti res do neke kataklizme, do neke katastrofične situacije, ki ga šele postavi v tak kot ali pred tak zid, da ni drugega izhoda. Drugače pa seveda v življenju znamo vsako stvar zelo enostavno potujiti. Po navadi delujemo na način, da tam, kjer drame ni, tam delamo dramo v življenju, kjer pa drama je, tisto raje prikrijemo.«

»Upam, da nam je uspelo narediti predstavo, ki ponuja veliko različnih, a sorodnih možnosti dojemanja.«

»Soočiti se mora tudi z lastnimi duhovi in demoni in začeti verjeti, da je nekaj na drugi strani.«

»Prepričati mora, da je sposobna govoriti z ljudmi na drugi strani – ali pa vsaj, da je v tem zelo prepričljiva.«

»Zgodba je Da Vincijeva šifra Dana Browna za otroke. To je bila moja prva misel, ko sem prebral knjigo pisatelja Romana Kukoviča Tartinijev ključ.«

»Kot fascinantno pri zgodbi je poudaril dejstvo, da se 'zaplet sicer začne prav prek telefona, a otroci odložijo elektronske naprave in se lova na 'zaklad' lotijo analogno. Odlična nota zgodbe je, da se da zabavati v avanturah tudi brez pametnih telefonov.'«

»Biti ustvarjalec – to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo.«

»Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine.«

»Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike.«

»Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti.«

»Življenje vitalnega 81-letnika v vseh njenih plasteh.«

»Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku.«

»Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod.«

»Igralec naporen za punce.«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Ne želijo priznati naše identitete, ves čas trdijo, da ne obstaja.«

»Ne želim namreč, da izbrišejo mojo identiteto, ne želim normalizirati teh razmer, v katerih živimo.«

»Rasizem je obstajal v vseh oblikah. V svojem letniku sem bil edini Palestinec, in drugi študenti so me dojemali kot 'eksotičnega' in 'avtentičnega'.«

»Iskal sem ranljivejšo obliko moškosti, kot jo poznamo iz klasičnih filmov ceste.«

»Ne slavi samo svobode, ampak tudi odgovornost.«

»Tunel je nenavadna predstava, ki išče udobje v temi in svetlobo odmerja kot slastno sladico.«