Tema: Literatura

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Backstabbing bitch.«

»If I had to choose between betraying my country and betraying my friend I hope I should have the guts to betray my country.«

»Teh starih ni mogoče kar tako ustrahovati, ker nimajo več česa izgubiti.«

»Zakaj bi se morala ravno odseliti? Saj imaš tukaj nas, frende.«

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Gre za zanimivo zastavljen roman o socialnem življenju viharnega časa mladostništva.«

»Ne bo ničesar kriva, ker bo samo pomagala prijateljici.«

»Jezik ni sredstvo, temveč prostor poezije.«

»Novak pa ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni, ampak prostor poezije z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično definicijo bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju lastne vloge v času in prostoru.«

»Jezik ni sredstvo, temveč prostor poezije.«

»Novak pa ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni, ampak prostor poezije z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično definicijo bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju lastne vloge v času in prostoru.«

»Če velja, da je prva smrt fizična, potem druga nastopi v primeru, ko se nas nihče več ne spominja.«

»Koncerte za oboo so poimenovali tudi roman o toksični moškosti, kar do neke mere drži, čeprav Veličković očetovo patriarhalno držo in vzvišen odnos do okolice kasneje v procesu samoironije preslika tudi nase.«

»Še enkrat zapojva.«

»Ko trnje veje zabrste, si te privijam na srce.«

»Ko bi me ranil do krvi, bi šele vedela.«

»Še enkrat zapojva.«

»Ko trnje veje zabrste, si te privijam na srce, ko bi me ranil do krvi, bi šele vedela, kdo si.«

»... leta pridejo, odidejo, / lipa pa samo narahlo raste. /.../ Če je ne polomi ujma /.../, bo rasla še stoletja. / Kdo ve, kdo vse / bo to opazil? //«

»ko pravkar prebujen ničesar še ne veš, / ampak vidiš, / cel zazrt, zazrt.«

»Mostu ni dobro samemu biti, / samemu se čez vodo iztegniti.«

»Vrnil sem se ... Čile me je sprejel z žoltim obrazom puščave ...«

»Najbrž ste povoženi tako kot jaz, kot mi vsi, ki ne znamo špekulirati. Peli smo kot slavčki, namesto da bi delovali kakor mravlje.«

»Letošnje poletje bo drugačno od drugih, dobro vesta – v nasičenem, že precej žgočem ozračju je nekakšna nevarnost.«

»Gre za dokaj čustveno besedilo, meni avtorica.«

»S svojim nastopom je zelo zadovoljna, je povedala po branju.«

»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano, pravi.«