Tema: Literatura

»Pesem je nastala prve dni julija 1925. Takrat je Kosovel komaj dobro prišel domov na počitnice, ko je pri svojem očetu naletel na kmeta Jožeta Petelina – 'Gabršena', ki se je prišel posvetovat k njemu o svojih stvareh.«

»Oslovo riganje na koncu pesmi Kons. 5 ne priča samo o nekakšni norčavosti in ironično-parodični distanciranosti, temveč obstoječemu zgodovinskemu svetu izreka temeljno nezaupnico.«

»Namesto o gradnji novega, upanja polnega sveta, je pesnica opisovala intimne ljubezenske občutke, zaznamovane s smrtjo.«

»Morda zato, ker se je oglasila prezgodaj, kulturna in politična otoplitev se je zgodila leta 1952 na ljubljanskem pisateljskem kongresu in po Stalinovi smrti, ali pa čisto preprosto zato, ker je bila ženska in znotraj patriarhalne družbe 'pozabljena polovica'.«

»V drami se Svetina na pretanjen način sooča z življenjem Ade Škerl, nepriznane in zanikane pesnice v našem prostoru, kar je velika kulturna sramota, in predvsem tudi z njenimi osnovnimi dilemami.«

»ni imela samozavesti, da bi svoje pisanje predstavila svetu«

»Maryse Condé je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi.«

»Ker je vse minljivo, so otroci, ki se rodijo v ljubezni, edini smisel – ne samo pesnika, ampak tudi te civilizacije, človeštva. V bistvu je minljivost nepomembna.«

»V bistvu je sreča, da sem bil sploh rojen, da imam samozavest, to je enkratna zadeva vsakega posameznika. In sreča je, da sem rojen tudi kot pesnik.«

»Škarje so se mi zdele zanimiv simbol za to, kako nekaj odrežemo, odpravimo. To se sliši dostikrat negativno ali strašljivo, je pa seveda lahko tudi pozitivno. Znajti se v škarjah hkrati pomeni znajti se v precepu in mene vedno zanimajo junakinje in junaki v nekem precepu.«

»Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom.«

»Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike.«

»Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma.«

»To ni le kronologija ali popis dejanj, temveč imamo opraviti s pretanjeno študijo, ki temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje – ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni.«

»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki.«

»Kaj je 'bolgarska žalost'?«

»Pesmi je do zdaj prispevalo 49 pesnic_kov, ki nas je sestavljavec antologije povabil k sodelovanju.«

»Telo je vpisana površina dogodkov (ki jim jezik sledi in jih ideje razdirajo), mesto raztrganega Jaza (ki prevzame utvaro snovne enotnosti) in knjiga v nenehnem razpadanju.«

»Tvoje telo je bojno polje.«

»Klinika za preteklost ponuja eksperimentalno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.«

»Roman Časovno zaklonišče pripoveduje o 'kliniki za preteklost'.«

»Iz sebe«

»V človeku mora biti vse čudovito«

»In ve, da prvi sam je z njim – odrešen.«

»skupnost sklene: pomembno je biti mati«

»V predelu, kjer razsajajo maligne celice, je popoln mir. Kaj dogaja? Nič dogaja. Samo en ptič leti nad njo, s pegicami po trebuščku, drozg! Drozg??! Zanj je, petnajstletnica, nabirala črve in preživel je. Opazuje ptičje pero, ki se vrtinči dol in pristane v njeni dlani. Pomisli, kako bi bilo leteti z njim. In že leti.«

»Drugič, ljubček, drugič.«

»Bistvo feminizma je v izobraževanju posameznika ali posameznice.«

»Šla sem v otroška leta, v preteklost, skozi asociacije.«

»Danes ne bi ljubili tako, kot ljubimo, če Sapfo ne bi napisala niti enega verza, če Shakespeare ne bi napisal niti ene drame in če Marina Cvetajeva ne bi sestavila svojih pisem Pasternaku in Rilkeju.«