Tema: Literatura

»Žal nisem, ne. Ne govorim samo o sebi; za kogar koli, ki je dovolj občutljiv, je zdaj eden najtežjih trenutkov naših življenj.«

»Ideja vstajenja je po mojem botanična ideja, tudi nesmrtnost je botanični pojem.«

»Zdaj pa se mi zdi, da izgubljamo to energijo in optimizem in to obzorje, ki so zelo pomembni.«

»Ja, vedno pravim, da pisatelji nismo nedolžni.«

»izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja.«

»Moja pesem bo nosíla Tvojo hvalo križem svet, 'Z ust mladenčev se glasíla Bo še v času poznih let.«

»Iz solzá, ki so veséle Mi rosíle moj obraz, Rože bodo razcvetéle, Ko spet pride cvetja čas.«

»Iz solzá, ki so otožne Zalivále mi okó, Pa vijólice pobóžne Pómlad obrodíla bo.«

»To leto je bilo leto groze in leto občutkov, ki so bili silovitejši od groze, za katero na Zemlji ni imena.«

»… obale čutijo samo zalite skale …«

»skoz tuše / smo se znali teleportirat / skoz odtoke / skoz vode / v druge sobe / sebe / Medtem ko smo se prali / in bli tako povezani / z vsemi oceani«

»Razmišljam o drugih, ki so kot jaz in na zunaj delujejo povsem v redu, v sebi pa gnijejo, pri čemer je gniloba tisto nedoločno stanje, ko nisi v redu, hkrati pa tudi nisi obupan.«

»Poezija Alje Pušič pod šifro ejnevem me je nazadnje prepričala s svojo veščo, izdelano pisavo, na robu čiste zrelosti, ki pa kljub temu ohranja mladostno igrivost in možnosti za spodletelosti.«

»Ob zavidanja vredni izdelanosti in veščini pisanja, ki jo preberem iz izbranega cikla, se mi dozdeva, da je poezija avtorice še vedno odprta, pozorna na svojo bližnjo okolico in jezik, za katerega se drži, in s tem pripravljena tudi na obsežnejša in daljša kroženja.«

»O nedoumljiva določenost naših življenj!«

»Poezija je na poti v prozo.«

»Gre za pesniško sublimirano resničnost.«

»Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.«

»Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je.«

»Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti.«

»Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.«

»O nedoumljiva določenost naših življenj!«

»Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti.«

»Nikoli nisi prepričan, kaj je avtentično in kaj ne.«

»Če bi prišel včeraj, bi bil, danes pa ne.«

»Opazila sem, da je moje besedilo zelo mračno, da zveni obupano. V tem mi pravzaprav ne ustreza. Sem namreč zelo optimistična.«

»Bilo je vedno huje, dokler nisem pomislila, da se moram posloviti od pisanja, da je ta faza mojega življenja končana. Potem pa je bilo, kot da bi se nenadoma sprostila ročna zavora.«

»Roman bralca drži v strahu, saj opisuje ljudi, ki jih potegne v njihov 'najtemnejši pol'.«

»trobenta predstavlja smrt, oblak pa življenje.«

»resničen«