»Še bom kaj napisal. Brez skrbi. Ni razloga za strah. Ko jaz rečem, da bom nekaj napisal, bom, za razliko od Georgea R. R. Martina, to tudi naredil.«
»Samo med nami – popolnoma ga razumem. Če bi kdo meni naredil kaj takega, da bi snemal serijo po mojih knjigah in nato prehitel moje pisanje, bi se tudi jaz spraševal, ali sploh še ima smisel pisati. Če je bilo že narejeno? Ni logično. Lepo je, kadar priredijo tvoje delo, ampak prirejati nekaj, kar še ne obstaja? Na tak način delati zaključke? To je preprosto nespodobno.«
»Hotel sem postati slikar, pa nisem bil sprejet na akademijo. Amaterizem mi ni dišal. Zato sem se ujezil, zaklenil barve in štafelaj v klet in se odločil, da svoje mesto poiščem v drugi ljubezni, to je v literaturi. Po duši sem torej slikar, poezija je stopila v moje življenje kasneje, čeprav sem pisal že v zgodnjih letih, pri sedmih.«
»Od začetkov pa do prve objavljene pesniške zbirke je bila kar dolga pot, na kateri se je počasi oblikovala in izoblikovala moja poetika. Nikoli me niso zadovoljevale preproste, lepe, že na prvi pogled izpovedne in na prvo žogo všečne pesmice, s katerimi želi avtor s povzemanjem hipnih čustev fascinirati bralca.«
»Hotel sem postati slikar, pa nisem bil sprejet na akademijo. Amaterizem mi ni dišal. Zato sem se ujezil, zaklenil barve in štafelaj v klet in se odločil, da svoje mesto poiščem v drugi ljubezni, to je v literaturi. Po duši sem torej slikar, poezija je stopila v moje življenje kasneje, čeprav sem pisal že v zgodnjih letih, pri sedmih.«