Omemba: Salman Rushdie

»Prepoved označil ne samo za protidemokratično, ampak tudi za oportunistično.«

»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«

»Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše.«

»Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca«

»Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla.«

»Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije.«

»Ko prideš v moja leta, seveda razmišljaš o tem, kako dolgo ti je še ostalo. Jasno, da ne bom napisal še 22 knjig. Če bom imel srečo, bosta še ena ali dve.«

»Razmišljal sem o tem, čemur je filozof Theodor Adorno rekel 'pozni slog', in o slavnem eseju kritika Edwarda Saida O poznem slogu.«

»Ne glede na to, ali govoriš o osebni zgodbi ali politični zgodbi, ima moč tisti, ki nadzoruje narativ.«

»Rakel sem si: Pripovedovalec zgodb sem. Zgodbo bi rad vzel nazaj v svoje roke in jo povedal na svoj način, da bo on postal del moje zgodbe, ne pa jaz del njegove zgodbe.«

»Razmišljal sem o tem, čemur je filozof Theodor Adorno rekel 'pozni slog', in o slavnem eseju kritika Edwarda Saida O poznem slogu, v katerem govori, kaj se dogaja z umetniki proti koncu njihovih karier.«

»Hadija Matarja obtožujemo, da je pri poskusu umora Salmana Rushdieja v New Yorku leta 2022 zagrešil teroristično dejanje v imenu Hezbolaha, ki velja za teroristično organizacijo, povezano z iranskim režimom.«

»Obtoženec je poskušal izvesti fatvo, ki jo je potrdil Hezbolah in je pozivala k smrti Salmana Rushdieja.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dober človek. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Njihov pristop je, da je šlo za teroristično organizacijo, ki jo podpirajo bližnjevzhodne države, in tako opravljajo reči.«

»Pravi: 'Kaj imam izgubiti?'«

»Prišel je v okrožje Chautauqua in zagrešil ta zločin, ki ni zgolj zločin proti posamezniku, temveč je tudi zločin proti konceptu svobode govora.«

»Zvezna vlada zavzema stališče, da je obstajala podpora, preden se je to zgodilo. Mislim, da bodo morali dokazati, da je obstajala podpora kot del zarote, da bi lahko vložili obtožnico ali dobili obsodbo glede kakršne koli obtožbe, povezane s terorizmom.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dober človek. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Priložnost, da posnamem film o njegovem okrevanju prihaja v kritičnem trenutku. Navdaja me z upanjem.«

»V veselje in čast mi je, da bom posnel film o Salmanu Rushdieju, izjemnem romanopiscu, duhovitem, pronicljivem in odpornem človeku ter enem najpogumnejših branilcev svobode govora na svetu.«

»Navdušen sem, da Alex sodeluje z nami pri tem filmu. Že dolgo občudujemo njegovo sijajno delo, od Taxi to the Dark Side in Going Clear pa do nedavnega portreta Paula Simona. Ni boljšega človeka za to službo.«

»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«

»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Zmagal sem s tem, ko sem preživel. Pomen, ki ga je nož dal mojemu življenju, pa je bil moj poraz.«

»V smrti smo vsi včerajšnji ljudje, za vedno ujeti v preteklik. Nož me je želel spraviti v to kletko.«