Ključna beseda: adaptacija

»Ryan Reynolds napisal 'ključen' prizor v filmu.«

»Lily Bloom ne deluje kot resnična oseba, deluje kot avatar privilegirane milenijke.«

»Nekatere zgodbe srečnega konca v obliki ljubezenske sprave resnično ne potrebujejo.«

»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«

»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«

»Cišin Liu je napisal najambicioznejšo znanstvenofantastično knjižno serijo, kar sva jih kdaj prebrala.«

»Hotel sem povedati zgodbo, ki presega čas in geografske meje, kulture in rase.«

»Ob prvem prizoru sem zazeval. Čeprav sem to pričakoval, me je vseeno šokiralo.«

»Cel pladenj cmočkov ...«

»To je dokaz, da Zahodnjaki v osnovi ne morejo sprejeti ideje, da Kitajci izumljamo revolucionarno tehnologijo.«

»Ali je slučajno kaj slabega, da bo Netflixova priredba zdaj postala globalna senzacija?«

»Zakaj morajo ljudje vedno delati sovražnika iz kulturnih izdelkov?«

»Gledališka predstava mora biti samostojno delo in sam bi raje videl, da bi tudi tiste gledalce, ki so roman nekoč že prebrali, spodbudili k ponovnemu branju.«

»Žal mislim, da lahko za nekaj časa pozabimo na mir. Nihče se ne pogovarja o mirovnih procesih, vsi se pogovarjajo le o tem, koliko orožja še potrebujemo. Mir ni opcija. Žal. V predstavi me najbolj zanima ta fenomen: porušiti ali ne.«

»Z analizo koščkov neandertalskega DNK-ja, ki so ostali v genomih sodobnih ljudi, smo odkrili osupljiv trend.«

»Najverjetneje se značilnost ni razvila, ker bi bilo to, da si jutranji človek, koristnejše, ampak je to zgolj znak hitrejšega prilagajanja notranje ure na sezonske spremembe oz. na raven svetlobe.«

»V tropski Afriki je dan dolg 12 ur. Lovci in nabiralci so le 30 odstotkov časa, ko so bili budni, porabili za nabiranje hrane. Toda bolj ko greste proti severu, krajši postajajo zimski dnevi.«

»Namesto britanskega meščanstva z začetka 20. stoletja imamo družino novodobnih tajkunov, posttranzicijskih nouveaux riches, ki so pravzaprav le poslabšana mutatis mutandis različica izvirne zasedbe.«

»In če Priestleyjeva igra prikazuje degeneriranost razslojene, pohlepne in razčlovečene edvardijanske družbe, priredba Barbare Hieng Samobor pokaže, da je čisto vseeno, po katerem kralju, diktatorju ali pač družbenem omrežju se ta družba imenuje in v katerem gospodarskem sektorju se udejstvuje.«

»Obenem je opozorila še na feministični pridih – glavni nosilki moči v predstavi sta ženski –, igra pa odpira tudi medgeneracijski konflikt, ki ga najglasneje predstavljata otroka Tajda (Ana Pavlin) in Sergej, ki ga upodablja Filip Štepec z AGRFT-ja, prvič 'na pravem odru'.«

»Uprizoritev žanrsko postavil v formo kabareja, varieteja, cirkusa.«

»A ti prizori v neizprosni želji po slikanju veličine bolj slikajo anomalije vzpostavljene družbe, manipulacijo, ki družbo sploh drži pokonci, in izvotljenost prašičje morale.«

»Prašiči imajo oblast nad vsemi živalmi, jo zlorabljajo, za obstoj na oblasti pa se poslužujejo manipulacij, diskreditiranja, lažnih novic, nadzora in revidiranja zgodovine z jasnim ciljem utrditi oblast do te mere, da je nihče več ne more ogroziti.«

»Najhuje je to, kar pride potem.«

»Bolj pomembno se mi zdi, da uprizoritev najde pot Orwellove ironije, satire – torej igranja s fenomeni in operiranja s humorjem.«

»Že odkar smo začeli delati, se mi namreč plete po glavi, da je Orwellovo pisanje v natančnosti svojih predikcij ob koncu 20. stoletja delovalo kot tragična distopija, danes pa je farsa, groteska in v tem v praksi potrjuje Marxovo teorijo.«

»Ko gledam, kakšna kemija nastane na odru, ko igralci iz Slovenije, Srbije in Avstrije začnejo govoriti med seboj, je res čudovito bogastvo.«

»Pustolovska pripoved o neusmiljenih lovcih na slovečega belega kita obravnava boj med človekom in naravo, razmerja med živim in neživim, med sinergijo ali razhajanjem antropomorfnega in zoomorfnega.«

»Zgodba o kitolovski odpravi je hkrati tudi zgodba o obsesiji, blaznosti in maščevanju.«

»Spektakularna odrska adaptacija, ki jo bo bogatila orkestrska kompozicija priznanega norveškega tria MoE, ni le pustolovščina, temveč tudi brezčasna raziskava o značaju, veri in naravi dojemanja, ki popestrena z odrešujočim humorjem, predstavlja dobrodošlo noviteto repertoarju slovenskega gledališča za mladino.«