Omemba: Salman Rushdie

»Fatva nad Rushdiejem je nepreklicna.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega.«

»Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo. Potrebujemo umetniške rezidence, pomoč za prevajalce, veliko književnih nagrad za vzbujanje pozornosti. To, kar dobi državno gledališče, potrebuje tudi književna dejavnost.«

»V Frankfurt se vrača Salman Rushdie. Zelo veseli me, da bo prišel Salman Rushdie. Tu je bil pred nekaj leti. Po lanskem atentatu nanj se bo prvič pojavil v javnosti in več dni preživel v Frankfurtu. Hvaležen mu je, da si upa.«

»Obstaja nekaj takega, kot je posttravmatska stresna motnja, veste. Ugotovil sem, da je zelo, zelo težko pisati. Usedem se in pišem, pa se nič ne zgodi.«

»Gre za stvari, ki jih napišem in jih naslednji dan izbrišem. Res še nisem prišel iz tega gozda.«

»Zaradi neomajnosti, zavezanosti življenju in dejstva, da bogati svet s svojim veseljem do pripovedovanja zgodb.«

»Kljub temu ostaja eden najstrastnejših zagovornikov svobode misli in govora – ne le svoje, ampak tudi svobode ljudi, katerih stališča sicer ne deli.«

»Vem, kako pomembna je ta nagrada in nekoliko sem prestrašen zaradi seznama prejšnjih nagrajencev, ki mu bo zdaj dodano moje ime. Res sem zelo vesel.«

»Oh, dal vam bom vedeti.«

»Ne berem več tako hitro, kot sem bral prej, vendar ... pišem knjigo.«

»Poskusil sem ustvariti privzdignjen slog za opisovanje pritlehnih stvari: celega sveta hitre prehrane, pornorevij, seksšovov.«

»Imela sva odraslo izmenjavo mnenj, večinoma v tisku, in to je to.«

»Še tisti dan do poldneva sem nehal verjeti to, kar sem izjavil.«

»Mislim, da živimo v trenutku, v katerem svoboda izražanja, svoboda založništva v mojem življenju še nikoli ni bila tako ogrožena v zahodnih državah.«

»Svoboda objavljanja je seveda tudi svoboda branja in svoboda pisanja, možnost, da pišeš, kar hočeš ... da lahko izbereš, kaj želiš brati, in da se ne odloča nekdo drug namesto tebe.«

»V državah na Zahodu je do nedavnega vladala precejšnja mera svobode na področju založništva. Zdaj, ko sedim tukaj v Združenih državah, sem soočen z grozovitim napadom na knjižnice in knjige za otroke v šolah.«

»Gre za napad na idejo o knjižnicah. To je precej skrb vzbujajoče in tega se moramo zelo zavedati ter se proti temu zelo močno boriti.«

»Imel sem izjemno srečo. Če bi me napadalec ranil drugje po telesu, bi se moja zgodba končala.«

»Telo ima očitno zelo neverjetno sposobnost zdravljenja.«

»Na tistem kraju žal ni bilo narejenega nič. In to je bila napaka. Ko je tisti človek stekel proti meni, ga ni nihče ustavil.«

»Ne maram ga. Menim, da ni preveč dobra oseba. Napadel je islam. Napadel je njihovo vero in verski sistem.«

»Po Ianovem pristopu smo pregledali primere več na raso vezanih izrazov v knjigah in odstranili številne posamezne besede ali pa jih zamenjali z izrazi, ki so danes bolje sprejeti, vendar vse to storili z upoštevanjem obdobja, v katerem so bile knjige napisane.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in lastniki Dahlove zapuščine bi se morali tega sramovati.«

»Pozdravljam to, da so pri Penguinu prisluhnili kritikam, da so si vzeli čas za ponoven razmislek in prišli do prave odločitve.«

»Domišljijske knjige Roalda Dahla so pogosto prve knjige, ki jih mladi bralci berejo samostojno, skrb za domišljijo in hitro razvijajoče se ume mladih bralcev je tako privilegij kot tudi odgovornost.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morali tega sramovati.«

»Če se podamo na pot poskusov popravljanja zaznanih žaljivk, namesto da bi bralcem omogočili, da prejmejo knjige, kot so napisane, in se nanje odzovejo, tvegamo, da bomo izkrivili dela velikih avtorjev in zameglili bistveno lečo, ki jo književnost ponuja družbi.«