Omemba: Primož Trubar

»Rekel bi, da je vseevropski trend takšen oz. , da gre ideja v smer, da človek ne rabi duhovnega življenja, ne rabi vere v Boga.«

»Glavni cilj je življenje z ljudmi, za ljudi in med ljudmi, to je prvo in glavno!«

»Vera v Boga ni zakomplicirana stvar, je čisto enostavna.«

»Vera v Boga za mene osebno predstavlja vse dobro, ki ga lahko doživimo vsak dan.«

»Vojna je največji biznis, treba je nagajati eden drugemu, nič drugega.«

»Z dnevom reformacije slavimo čas, ki je Slovencem dal prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik.«

»Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku.«

»Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992.«

»Slovesnost bo vodil Mitja Andrejek.«

»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«

»Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše.«

»Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca«

»Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla.«

»Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije.«

»sonet od svojega nastanka v 13. stoletju vse do danes nedvomno krona evropske poezije.«

»Zdi se, da je podobno zavedanje o moči soneta prevevalo tudi dobo, v kateri je ustvarjala Vittoria Colonna.«

»Na tisti dan, ko mi v srce vstopila / je ljubljena podoba, kot da imela / bo mnogo let tu dragi dom, žarela - / 'Je človek? Je božanstvo?' sem dvomila.«

»Lastna bi roka od bolezni gnana / storila to, a želja, da sestala / bi skoraj tam se, jo je zadržala.«

»Slog mili, ki ne zmorem ga preseči.«

»V človeško vstopa Bog in hrana je primarni odraz človeškega življenja, zato je tudi hrana zakrament božje navzočnosti. Kar potem ljudska tradicija naredi naprej, se lahko samo veselimo.«

»Prevajanje smo naslonili na katoliško tradicijo prevajanja in interpretacije, ki se je povezala v t. i. jeruzalemski izdaji Svetega pisma. Nismo več tako striktno zasledovali tendence, da bi prišli do kompromisnih rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse konfesije. Težko je Sveto pismo prevajati akonfesionalno, torej zunaj neke konkretne tradicije.«

»Avtoriteta se je zlomila v tistem trenutku, ko je bilo povedano, da ni Cerkev tista, ki tolmači Biblijo, ampak je Biblija tista, ki pripoveduje, kaj je v cerkvenem nauku točno in kaj ni.«

»stati in obstati«

»Reformacija je postavila nove okvirje – v smislu, da si je upala pogledati globlje v Sveto pismo. Odpreti to knjigo, pogledati vsebino in to povedati ljudem. Jaz to zmeraj primerjam z daljnogledom ali pa z mikroskopom.«

»V današnjem svetu, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, je še toliko bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in za razumevanje prebranega. Le tako lahko zares razumemo raznolikost ter kompleksnost sveta in družbe.«

»Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika.«

»Ničevo je upanje biti zveličan po pismih odpustkov, pa če tudi sam komisar odpustkov ali sam papež za to zastavi svojo dušo.«

»Želela bi si, da bi ljudje pisma in druge vire, ki so v nemajhni meri že dostopni v slovenskem jeziku, bolj pozorno brali, da bi tako stopili globlje v ta svet in bi ga videli manj črno-belega.«