Omemba: Primož Trubar

»Vsi, ki so bili pismeni, so brali in pisali v nemščini in latinščini in nihče se ni spraševal, zakaj bi slovenščino sploh potrebovali.«

»Ko začnemo jezik zapisovati, ko moramo postaviti pravila, se odločati med različnimi oblikami, za katere vemo, da v govoru obstajajo različne možnosti, začnemo ustvarjati novi jezik.«

»Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu.«

»Svoje knjige je napisal za bralce, ki jih še ni bilo, napisal je knjige, ki si jih nihče ni želel, kljub temu pa je znal zanje pridobiti finančna sredstva ter pridobiti mlajši rod, ki je njegovo delo še dopolnil in nadaljeval.«

»Trubarjeva domačija po našem mnenju nima posebnega pomena le za lokalno skupnost, ampak za vse Slovence.«

»V slovenščini se zrcali razmah prostosti misli in duha.«

»Od kar svet stoji, se to nikdar ni zgodilo.«

»V 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti.«

»Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev.«

»Žive naj vsi narodi.«

»Preboj, ki ga je naredil Trubar, je enak osamosvojitvi Slovenije.«

»Mislim, da si ne moremo želeti več od tega, da ohranimo, kar imamo.«

»Zelo uspešen poslovnež, bil je tudi celo dvakrat poročen.«

»Tudi vi ste plačali visoko ceno in mi, kot odgovorni, se moramo tega zavedati in vam pomagati pri napredku v vašem šolanju in pri drugih težavah, ki so nastale pri nekaterih. To se mi zdi zelo pomembno.«

»V vašem in mojem imenu bomo ob današnjem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, poslali vsem našim ljubim Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom, prisrčno voščilo...«

»Upam, da bo naša pobuda naletela na posluh. Ob vsakoletnem dnevu reformacije namreč radi poudarjamo, kako pomemben je bil Primož Trubar za Slovence, ko je praznik mimo, pa se na to kar nekako pozabi.«

»Ta bi bil pa en tak zares slovenski.«

»Vse se je začelo, ko so slovensko besedo spravili na papir.«

»A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih.«

»Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir.«

»Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti.«

»Jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, popisuje pota naše domačije, se uriniti želim!«

»Zavolo, de le-ta papyr cilu prazen prez pisma ne ostane, sem le-te bessede perlužil«

»Napraviti narodni pesmi novo redakcijo se pravi, grešiti zoper narodno pesem; zapisati novo varijanto pa se pravi, pridobiti nov kamen za zgradbo poslopja narodne poezije«

»Dekle je na pragu stalo, svetle zvezde preštevalo«

»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«

»/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«

»Imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški«

»v njem ni ničesar drugega, kakor le vseh zemljanov poslednji sovražnik: koščena Smrt«

»Le vkup, le vkup uboga gmajna«