Omemba: Miklavž Komelj

»Po besedah pesnika, pisatelja in umetnostnega zgodovinarja Miklavža Komelja, ne gre za dela, za katera bi se zanimala umetnostna zgodovina.«

»Naslikal sem se, torej sem.«

»Je lopato mogoče zasaditi / v oster sneg / in izvleči roso? / In iztisniti limono / v kozarec / ter popiti čokolado? / Dvoplastnost, dvoplastnost, / še vedno / nas povsem / razorožiš.«

»Naša mehkoba / je naša / smrt!«

»Tudi sam se / izlivam vase. / Le kdo bo prste / pomolil vame?«

»Demoni vstopajo / vate in vata/ v tvojem telesu / je premehka / za prihodnje / spomine, / ki u/d/a/r/j/a/j/o/, //dokler povsem / ne izgine / vata in vate / ni več mogoče / vstopiti.«

»Je umetnost / norost? Odgovori mi, / pogosto me namreč zanese / do skrajnega roba. // In če je rob / že del skrajnosti?«

»In ko bom umrl, / bom umrl // zato, / da me bodo / brali.«

»Čeprav so se ljudje v razsvetljenih prostorih pretvarjali, da ni nikjer nobenega trupla, je Simon vedel, da stari oče sočasno na skrivnosten način leži mrtev na koncu teh prostorov.«

»Aristo pravi, da se vse, kar se na Zemlji izgubi, najde na Luni … Vi pa ste tam našli samo svojo izgubo.«

»Trupla pobitih sovražnikov, o katerih so govorili, so bila prav tako kakor deli živalskih teles v loncu daleč od tega, da bi se jih sploh lahko zaznavalo kot trupla.«

»Sem pa /.../ še veliko drugih stvari. In teh Sporočilo ravno zaradi narave knjige ne vključuje.«

»Hrastoveljske freske so stare več kot 500 let, ampak ko se z njimi sreča ustvarjalen pogled, jih, ko jih gleda, tudi sam oblikuje; te risbe nam kažejo ta proces oblikovanja.«

»Njegove risbe lahko vidimo kot potovanja po prostorih, ki jih odpirajo hrastoveljske freske.«

»Njegova subtilna, nežna risba, izurjena tudi v ilustraciji, ohranja avtorske značilnosti, toda obenem sledi obrisom figur Janeza iz Kastva in jim daje v novem času še novo življenje.«

»Muceve risbe niso pretenciozne, k freskam, ki so ga nagovorile, ne postavlja komentarjev.«

»A njegova risba je zelo eksaktna: v njegovih risbah je čutiti tisto intenzivnost doživljanja, v kateri ni ničesar poljubnega; zato ima tudi vsak nerazložljiv vzgib, ki je vodil potezo, nekje svoj natančen pomen.«

»Kot bi bile te risbe skrajno koncentriran poskus, kako odkriti neznano logiko, ki je na delu za na videz absurdnimi pojavi.«

»Knjiga, ki se, če je izročena ognju, ne spremeni.«

»Jaz pa hočem reči besedo, ki bo tako nova, da ni moglo vesolje niti za hip vzdržati brez nje.«

»Ljubila sem njegovo ljubezen ...«

»Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.«

»Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.«

»Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

»Pomislim, kaj bi bilo, če bi kdo med papirnatimi odpadki po naključju našel moj sanjski list. … Ljubljana bi se lahko imenovala Savana, Ljubljanica Savica? Namesto Slovenije bi bil Bazar?«

»Literatura in politika sta povezani posodi.«

»K temu pristavlja svojo skledo tudi roman Bazar.«

»Čeprav je roman s formalističnega vidika dobro zastavljen, morda na vsebinski ravni prav z manipuliranjem zgodovinskih dejstev mešetari preveč 'po bazarsko'.«

»Se zoperstavljajo izključevalni in nasilni politiki trenutne črnogorske vlade.«

»Žal se nasilje nad črnogorsko umetnostjo in literaturo, celo potvarjanje zgodovinskih dejstev, dogaja tudi pod krinko kulture.«