Ključna beseda: kiparstvo

»Narava je vir vsega, je navdih, veselje, dar.«

»To moramo spoštovati in proučevati, saj navsezadnje prav vse izhaja iz nje.«

»Franc Berneker je bil raziskujoč tip umetnika, človek mnogih idej in zamisli.«

»Kipar Franc Berneker, njegovo delo, pa tudi njegova tako zelo posebna zgodba, je še danes nekaj, kar ima v sebi moč, s katero lahko navdihuje in doživljajsko obogati tudi človeka novega tisočletja.«

»kot odraz umetnikovega specifičnega pogleda na svet, ki vidi univerzum kot celoto, kjer je vse v dinamičnem ravnovesju in kjer vse entitete (lahko) sobivajo tako, da to ravnovesje ohranjajo«

»organizmi so narejeni iz osnovnih oblik – krog, trikotnik in kvadrat.«

»je pri vseh Kavčičevih skulpturah pomembno, kako so umeščene v prostor, za kar si umetnik vzame veliko časa, saj s pravilno postavitvijo harmonizirajo okolico, delujejo na primer kot organ v telesu.«

»skulptura mora biti v prostor umeščena tako, kot da je od vedno tam.«

»saj živimo v svetu metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a še več subjektivnih«

»v svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile«

»saj živimo v svetu metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a še več subjektivnih.«

»V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile, tipi avtorskih spoznanj in čutenj, nekakšna ogledala samih idej.«

»V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializirane sile.«

»razkriva arkano - skrito vednost, ki presega zgolj estetsko doživetje in se dotika globljih vprašanj o našem odnosu do sveta, tehnologije in narave«

»S svojim delom je Vojko Štuhec pustil viden pečat v mariborskem in širšem slovenskem prostoru.«

»Njegovo delo se vpisuje v širok tok sodobnega slovenskega kiparstva 70. in 80. let, ki se je zavzemalo za osvoboditev kiparske forme in uporabo novih izraznih možnosti.«

»V zavest javnosti in stroke se je zapisal predvsem kot kipar mehkih, zaobljenih skulptur, ki so v njegovem opusu predstavljale večino.«

»Taka škoda je, da bi morali čudoviti material skaziti s tem, da vanj vdolbemo luknjice za oči, lase in ušesa.«

»Nič ne more zrasti v senci visokih dreves.«

»Več kipov mitoloških živali kot pa kipov žensk.«

»Številke tako rekoč govorijo same zase: samo 31 od 321 kipov po danskih mestih je posvečenih ženskam, v Københavnu pa smo večkrat upodobili mitološke živali kot ženske. To je popolnoma noro.«

»Kot minister bi rad uporabil svoj glas za poklon in priznanje zaslug številnim ženskam v danski zgodovini. Zato bom ustanovil odbor, ki bo začrtal načrt, katere ženske bomo počastili s spomeniki.«

»Tri ženske, katerih mesto v zgodovini smo spregledali.«

»Potrebujemo predloge. Koga smo spregledali in kje?«

»Želim postavljati čustvene monumente ljudem, ki sem jih poznala, pa tudi tistim, ki jih nisem in jih nikoli ne bom.«

»Upam, da lahko gledalec začuti, da ne gre zgolj za estetski predmet na steni, ampak je zadaj cela zgodba, ki jo skušam na neki način zelo zavestno ustaviti v času.«

»Ali ne razumeš, da je tvoja zgodba tvoje zlato!«

»Za zgodbo o izginuli Izidi sem izvedel naključno, ko sem si v Tolminskem muzeju leta 2018 ogledal razstavo Stari bogovi obmolknejo in odkril povezavo s kipi, ki sem jih takrat že ustvaril. Mit o izgubljeni boginji me je tako pritegnil, da sem začel raziskovati različne likovne upodobitve Izide. Pozneje se je rodila ideja za nastanek serije kipov boginj, na katero so vplivale upodobitve iz starega Egipta; denimo barvni kontrast med zlatom in lapisom lazulijem, kot je na Tutankamonovi nagrobni maski.«

»Ko Boštjan Kavčič govori o svojem kiparstvu, se mi ves čas kaže kot nekdo, ki v svoji umetnosti išče stik z davnimi sakralnimi tradicijami – ne na način imitiranja starih oblik, ampak z izredno živim, seizmografsko občutljivim prisluškovanjem duhovnim dogajanjem današnjega časa, ki ga lahko poskušamo zares razumeti samo, če poiščemo njegova skrita gibala.«

»52 (leta 1952) v januarju ni mogel dovršiti kip 'Poljub', sredi dela je odložil leseno modelirko v zemljo nedovršenega kipa. Bolezen ga je trdo priklenila na bolniško posteljo.«