Ključna beseda: umetnost v mesecu marec 2024

»Tvoje telo je bojno polje.«

»Datirati mladoletnim zapornikom legitimnost v njihovi situaciji.«

»Samo o sebi govorim, a na način, da ne gre za avtoportrete.«

»Jaz je nekdo drug. Če je 'Jaz' nekdo drug, potem je vedno lahko nekje drugje.«

»Ne doživljam je kot formo, ki jo lahko nekam uvrstimo. Na moje pisanje so vplivali blues, džez, šanson, rock. Če bi pa moral z eno besedo opisati to, kar počnem, bi bil to blues.«

»Pronicljiv, zabaven in iskren ter z glasbo v duhu Toma Waitsa.«

»Visoko in globoko v prsnem košu nastane nedoločljiv pritisk, ki se čustveno izraža kot nekaj med vzhičenostjo in otožnostjo, v podstati pa je neizraženo zavedanje o vsem, kar ne bo moglo biti nikoli izpolnjeno. Zavedanje lastne nemoči. Vendar v tem ni nobene žalosti. Niti revolta. In sploh ne vdanosti.«

»Drevo je videti zelo žalostno brez vej in zelenja.«

»Počakaj. En sam svet imamo. Vsi si delimo isto okolje. To okolje je ranljivo in na robu nepopravljive škode.«

»Sporočilo je jasno: narava je v stiski in naša naloga je, da ji pomagamo.«

»Lepo jo je videti, preden jo vandalizirajo.«

»Vsem je všeč, kar je krasno.«

»Ljubim umetnost Maurizia Cattelana in resnično ljubim to instalacijo. Je zelo okusna.«

»Gledanje z lastnimi očmi daje pogledu edinstven status.«

»To je tisto, kar imata skupnega religiozna in umetniška izkušnja: nobena od njiju ne neha ceniti popolne in protikonformistične implikacije subjekta.«

»Kar se je zgodilo, je škoda brez primere za Mastroiannijevo umetniško zapuščino in škoda za italijansko umetnost zlatih artefaktov.«

»Treba je priznati, da so tatovi izkazali veliko profesionalnost.«

»Naš alarmni sistem je zelo obsežen in na najvišji ravni, a očitno se nas je lotila skrajno specializirana tolpa.«

»Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino.«

»Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.«

»Kot so še poudarili v KID-u Kibla, se projekt 'ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem; Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji'.«

»Gre za odmeven pogled na to, kako smo ljudje del narave, a imamo hkrati na okolje tudi nepovraten vpliv.«

»Preberite to knjigo – vaš šef vam bo hvaležen. Vaš partner vam bo hvaležen. In sami sebi boste hvaležni! Kakovosti pogovora ne določa govorec, temveč poslušalec. Kako veste, kako vas slišijo drugi? Začnite tako, da utihnete! Večini je to lažje reči kot storiti. Dan Lyons vam bo razložil, kako to gre in zakaj bo to izboljšalo vaše odnose na delovnem mestu ter doma.«

»Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Sama je bila umetnica z zelo dolgo kariero, v kateri se je njena umetnost razvijala.«

»Ali misliš, da boš ljudi zanimala? Ne boš jih, nikoli, zaradi sebe res ne ... Kvečjemu zaradi radovednosti do osebe, katere življenje se je na takšen intimen način dotaknilo mojega.«

»Univerza v Ljubljani je leta 2020 vzpostavila inovacijski sklad, s katerim raziskovalkam in raziskovalcem, ki razvijajo inovativne in hkrati tržno zanimive rešitve, omogoča izboljšanje tehnološke pripravljenosti in jih približuje industrijskim partnerjem. Zaradi narave sklada ta ni bil primeren za raziskovalke in raziskovalce s področij humanistike, družboslovja in umetnosti.«

»Le tehnične rešitve ne bodo dovolj. Interdisciplinarno sodelovanje in uporaba znanj, ki jih razvijajo humanisti, družboslovci ter umetniki, je nujno.«

»Tokrat člani in članice v Galeriji na prostem razstavljajo s pomočjo medija, ki je napovedal socializacijo umetnosti in vsestransko vizualno pluralnost. V simbolnem smislu je to lok od svetlobe k svetlobi.«