Ključna beseda: spomini

»Ovekovečila del zgodovine Čada.«

»Tu je teh pet hektarjev niča. Ta nič je zapisan v moje srce.«

»Zemlja mu je vse, pomeni mu dobesedno vse, zibel, dom in grob … Vedno bo ostala odsev presežnega, ki ga zaznava pesnikova duša in ga imenuje tuzemska večnost.«

»Naš Tone se bo v spominih in poeziji vedno vračal v Slovenske gorice na nekdanjo domačijo, ki je že davno ni več.«

»Ravno sem videl, kako je Mo Salah dosegel gol proti Aston Villi in popil pol piva, ko se mi je začelo vrteti v glavi. Nagnil sem se naprej, glava mi je padla med kolena. Nekaj minut pozneje sem se zbudil v mlaki krvi, z groteskno zvitim vratom, žena bila na kolenih poleg mene.«

»Trenutno potrebujem veliko družbe. Ostajati tukaj je postalo težje, saj se počutim vedno bolj izoliranega od sveta in vedno bolj obupano želim pobegniti.«

»Kot vsi, ki poznajo Hanifa, sem bil šokiran nad novico o njegovi nesreči in grozljivi situaciji, v kateri se je nenadoma znašel.«

»In tako kot na tisoče drugih sem bil naelektren zaradi besed, ki jih je januarja začel pošiljati v svet na Twitterju, v katerih so bile njegove misli, občutki in spomini, podrobno opisane z izjemno jasnostjo, močjo in zbranostjo.«

»V prihodnjih mesecih bom sodeloval s Hanifom, ko bo te bolnišnične depeše oblikoval v knjigo, in več kot le upam⁠ – verjamem –, da bo končni cilj te knjige njegovo okrevanje.«

»Všeč mi je, ker je izredno razgibana in je uporabna v veliko različnih kontekstih, zaradi česar jo lahko tudi vsak dan znova spoznavam. Fotoaparat ti odpira številna vrata in ti omogoči, da spoznaš okolja in ljudi, ki jih sicer ne bi. Prek fotografije sem tako spoznal veliko ljudi in številni med njimi so postali moji dobri prijatelji.«

»Fotografija mi predstavlja možnost zajema točno določenega motiva na svojevrsten način in posledično vedno zapiše neko preteklo stanje. V moji praksi fotografija večinoma predstavlja končni produkt množice idej, ki jih želim realizirati in z njimi nekaj sporočiti. Je medij, ki omogoča zelo raznovrstne rezultate in načine uporabe. Predvsem pa se mi fotografija zdi zelo zabavna in dinamična!«

»Spominjam se naše ulice«

»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent.«

»Slovo od njega je bilo vsaj zame osebno zelo zaznamovano s tistim njegovim začetkom prve okrožnice, kjer je uporabil Janezovo besedo 'Bog je ljubezen' in se končuje z 'Gospod, ljubim te'.«

»Benedikt, zvesti Jezusov prijatelj, naj bo tvoje veselje popolno, ko boš dokončno in za vedno poslušal njegov glas.«

»Joseph Ratzinger je kot Nemec postal papež Rimskokatoliške cerkve 60 let po koncu druge svetovne vojne.«

»Tisti, ki veruje, ni nikoli sam, ta, ki ima Boga za očeta, ima veliko bratov in sester.«

»Je sicer manj kot deset let, ampak storil je nekaj, kar je bilo do tistega trenutka popolnoma nepredstavljivo. Odstopil je.«

»Naj je bila na platnu še tako legendarna, je bila še sijajnejša kot mama in babica.«

»Hvala Bogu, da mi ni bilo treba čakati tako dolgo kot Tedu.«

»S Kristie sem imel enega najbolj dragocenih odnosov v svojem življenju. Rad te imam. Vem, da se bova spet videla.«

»Vsako negativno stvar, ki se jo o meni da reči, so že napisali. Nikoli se nisem sesedla, nikoli se nisem onesvestila. Bolj ali manj nobena stvar, o kateri so poročali, se ni zgodila. Edina resnica je, da sem se zredila.«

»Vedno sem menil, da je žalovanje za javno osebnostjo zasebna stvar, ampak pripravljen sem reči, da sem jo imel rad.«

»Hotela je, da bi se vsi počutili vključene. Globoko je ljubila svoja otroka. Nikoli nisem poznala nikogar, ki bi ji bil vsaj približno podoben. Neznansko hvaležna sem, da sem jo poznala.«

»Nikoli pa nisem mislila, da bom imela kaj s filmom, želela sem biti prevajalka.«

»S profesionalizacijo je upadel žar, ki je v začetku nadomeščal profesionalnost. Oziroma: profesionalizacija ni znala ohraniti žara.«

»V vodstvo so potem pozneje prihajali ljudje, ki niso vedeli, kako program nastaja. Mogoče so vedeli, kako izgleda program, ne pa tudi tega, kako ga narediti. To je velika napaka.«

»Želel je postaviti program in začel vabiti režiserje z akademije, da bi sodelovali z nami scenaristi. Takrat smo začeli bolj resno pisati scenarije.«

»Čutim odgovornost, da njegova glasba ne konča na smetišču, da je dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati.«

»Vsem se nam je zdelo, da delamo nekaj grozno pomembnega, in da moramo dati vse od sebe. S tem smo nadomeščali znanje.«