Ključna beseda: pisatelji

»Ta kretnja je namreč postala manira in se je razpasla kot kuga.«

»Pred dvesto leti bi slikal Suzane v kopeli, zdaj pač slikam ženske v lavorju.«

»Vsega še nisem povsem dojel, nedvomno pa sem evforičen.«

»Zelo se veselim romana, iz katerega smo slišali to besedilo.«

»Imam udarno novico«

»Oj hudobne duše, polne neumnih predsodkov. Žalostna vam majka.«

»treba biti buden, da iz poplave informacij razbereš prave informacije, prave besede in prave knjige, ko si ustvarjaš podobo resničnosti«

»slovenska knjiga na sejmih v tujini od Frankfurta do Bologne pomembna, a je temeljno to, kar se s slovensko knjigo dogaja doma«

»Prišel je neki moški in se zaljubil v Dorrie Beck. No, vsaj poročiti se je hotel z njo. Iskreno je bilo.«

»O vsem je treba govoriti na glas, razen o tem, kar se je zgodilo mami. To pa ne bomo. O tem pa ne. Ne pa ne bomo.«

»Zatopljena v misli sem ugasnila luč, ko sem šla iz prostora, čeprav si bil v njem tudi ti. Zjutraj si pustil mojo polovico postelje nepostlano. Nisem ti odgovorila, ko si mi iz sosednje sobe zaklical vprašanje. … Postal si drug moški, tujec. Ta tujec je proizvajal neznanske količine prahu.«

»Če si dovolj srečen, da si kot mlad človek živel v Parizu, nosiš to mesto vse preostalo življenje v sebi, kamorkoli že greš, kajti Pariz je premični praznik.«

»Ne sladki spev, solz grenkih bol neizprosna, / ne jasni glas, le vzdihi se glasijo, / na slog ne, le na žalost sem ponosna.«

»Moj hortus conclusus ima steklene stene, saj veliko gledam ven in drugi gledajo noter, jaz sem zaprta, ampak oversharam, lažem in govorim po resnici hkrati, sedim na oltarju, ki sem si ga zgradila, in gledam ven skozi stene, ampak verjetno bi bilo bolje, da bi se samo naučila razbiti steno.«

»Starec vsake toliko zarjove, da ni naključje, da je bil prav on, ne kakšen drug še živeč Islandec, za model velikana v prenovljenem grbu nove republike. Fant mu sledi, da si ne bi kaj naredil. Kot da bi lahko preprečil, da trol razsuje sebe ali kar mu pač pride na pot.«

»Čas se konec koncev izteka. Morda je čisto prav, da zdaj odložiš svoje zgodbe na stran in raziščeš, kako je bilo živeti v tem telesu od prvega dne, ki se ga spominjaš, do danes.«

»Svet ne sme gledati stran in vsi akterji morajo za nečloveška dejanja odgovarjati.«

»Treba je pisati, biti glasen.«

»To posamični centri že počnemo, saj se zavedamo, da je tu mogoče naša moč, da s peresom preprečimo novo vojno v regiji.«

»Literatura presega časovna obdobja in grozodejstva, ki so se zgodila v začetku 90. let minulega stoletja in tudi pozneje.«

»Književniki in književnice moramo opozarjati na nevarnosti s poezijo in prozo ter stanja ne zgolj dokumentirati, temveč spodbuditi človeštvo k sočutju z žrtvami in k ukrepanju za boljši jutri.«

»Vloga pesnikov in pisateljev ni, 'da sanjajo, teoretizirajo in razmišljajo o miru v udobju svojega doma', temveč da se angažirajo in gredo na ulico.«

»Dan nam je svet, kjer lahko počnemo, kar se nam zahoče, a posledice so katastrofalne.«

»Toliko napisanih besed, a ne ena na glas spregovorjena.«

»Kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje.«

»Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje.«

»Njegova najnovejša igrica, je užaljeno dejala Madame, je govorjenje, da nima denarja. Pravi, naj si ne kupujem oblek. Smešno. Ali naj hodim gola naokrog ali kaj? Izprožila je roke. Govoriti, da si tega ne more privoščiti, je preprosto nesmiselno.«

»Kar pisatelji zahtevajo od sebe, se bo pogreznilo kot sveder, da bi sprostilo močen začetni curek ustvarjalnosti, preplavilo cenzorje, zakonike očistilo pornografije rasističnih in seksističnih zakonov, odplaknilo verske razlike, pogasilo napalmske bombe in metalce ognja, z zemlje, iz morja in zraka odplavilo onesnaženje in spodbudilo človeška bita, da bi se od časa do časa iz gole radosti veselila poletja.«

»Med vsemi različnimi načini, kako začnete knjigo, ki so danes v rabi po vsem znanem svetu, je moj način nedvomno najboljši in prepričan sem, da je tudi najbolj pobožen, zakaj jaz začenjam tako, da napišem prvi stavek, za drugega pa se zanašam na vsemogočnega Boga.«

»Vi boste odgovorni za koncentracijska taborišča.«