Ključna beseda: pisatelji

»To je pesem mož brez doma, igra pa jo mož, ki doma nikoli ni imel.«

»Ljudje bodo pokali od smeha in jeze.«

»Ženska po tridesetem brez terapevtke enostavno ne preživi.«

»Bil sem slikar, ne pa: umetnik.«

»Ženske, zbudite se!«

»Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem.«

»Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vsi samo odlagajo to, o čemer se bodo morali enkrat izprašati, če bodo doživeli to srečo, da bodo imeli pred smrtjo čas za to.«

»Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta.«

»Hvaljen bodi oblak na travi!«

»Smodnika nisem zaduhal niti v lažni bitki.«

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«

»Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?«

»Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Nismo se skrili za žensko, skrili smo se za imenom.«

»Poleg tega, da so uporabili ženski psevdonim, so ti možje več let dajali intervjuje. Prevaranti so.«

»Najboljša reč na svetu je plot. Kako te vsega razbremeni, kako te vsega osvobodi, kako te naredi samozavestnega.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Stoletne hiše slonijo na hribu.«

»Nikoli se ni naučila govoriti. Življenje ji je maličila očetova žalost.«

»Želel bi vas videti golo.«

»Človek naj bo sojen po sanjah«

»Pisatelji, ki pišejo v svojem jeziku, težko pridejo v kulturni prostor Slovenije. Imamo recimo delavnice. Ampak ena dveurna delavnica na leto in eno srečanje sta bistveno premalo. Javni sklad se trudi, ampak je vse to premalo.«

»Naj pisatelji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih, dobijo več prostora v slovenskem literarnem in medijskem prostoru.«

»Zakaj ne bi denimo država enemu izmed teh kakovostnih pisateljev, ki pišejo v maternem jeziku, objavila knjige? Naj bo to knjiga – polovica v njegovem maternem jeziku, polovica prevod.«

»Pisanje je bolj osamljena dejavnost, pisatelj je sam v svoji sobi med štirimi stenami, družbo pa mu delajo samo liki v njegovi glavi. Zato je zelo dobro, da se pisatelji družijo.«