Ključna beseda: pisatelji

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Stoletne hiše slonijo na hribu.«

»Nikoli se ni naučila govoriti. Življenje ji je maličila očetova žalost.«

»Želel bi vas videti golo.«

»Človek naj bo sojen po sanjah«

»Pisatelji, ki pišejo v svojem jeziku, težko pridejo v kulturni prostor Slovenije. Imamo recimo delavnice. Ampak ena dveurna delavnica na leto in eno srečanje sta bistveno premalo. Javni sklad se trudi, ampak je vse to premalo.«

»Naj pisatelji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih, dobijo več prostora v slovenskem literarnem in medijskem prostoru.«

»Zakaj ne bi denimo država enemu izmed teh kakovostnih pisateljev, ki pišejo v maternem jeziku, objavila knjige? Naj bo to knjiga – polovica v njegovem maternem jeziku, polovica prevod.«

»Pisanje je bolj osamljena dejavnost, pisatelj je sam v svoji sobi med štirimi stenami, družbo pa mu delajo samo liki v njegovi glavi. Zato je zelo dobro, da se pisatelji družijo.«

»Pisanje je kot nekakšen notranji dialog, kulturni dialog v glavi avtorja med matično kulturo, matičnim jezikom v tujini.«

»To, kar počnejo starši otroci, vidijo in poskusijo posnemati. In zdaj če ga potegne v to, potem tudi nadaljuje.«

»Bo bolj odločno in jasno zavzel stališče do dogodkov.«

»Da je klima v državi slaba.«

»Nismo mogli sprejeti nobenega jasnega sklepa, veljajo pa opozorila, da je vendarle treba motivirati državljane.«

»Niti strokovnjaki, ki morajo imeti besedo, ne smejo po ukazu predsednika vlade nič reči.«

»27. april sramota od proslave.«

»Tako torej, tovariš Lokaves, imena da vam niso važna, pravite, tovariš Emil Čevapčič, kaj!«

»Lepota bežna ti, / ki me je tvoj pogled prerodil prav do dna, / ne bom te videl prej kot šele v večnosti?«

»Je to najboljše, kar zmoremo?«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«

»Želim in upam, da bo društvo vendarle sodelovalo.«

»Se moramo potruditi 30. obletnico razglasitve in obrambe naše države praznovati vsi, skupaj in povsod po naši domovini.«

»Dve leti za tem, ko je pribil 95 tez 'na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma', se je pater Gržan oglasil z novim razmislekom.«