Ključna beseda: pisatelj

»Čudovito je biti nagrajen. Vesel sem, navdušen.«

»To vam zagotavljam jaz, ki še vedno nosim oblačila iz sedemdesetih let, staromodne srajce in raztrgane puloverje.«

»Svet ne sme pozabiti tega, kar se nam je zgodilo!«

»Zame je bila kot angel, saj je do potankosti razumela naravo mojega 'posebnega' vedenja.«

»Zaradi omejitev in travm, ki sem jih doživel v času fašizma, je bilo zame tako, kot da sploh ne bi občutil otroštva in mladostništva.«

»Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …«

»Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.«

»da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«

»Ali je tiskana knjiga še vedno kraljica? Seveda je, seveda...«

»Pri knjigah se mi zdi pomembno tudi to, da v svetu hitrih informacij...«

»K sodelovanju na odru so vabljeni vsi ljubitelji poezije in nastopanja – tisti, ki bi se radi naučili ustvarjanja slam poezije, pa se lahko udeležijo tudi delavnice.«

»So mogoče stvari danes drugačne? Mar govorimo o literaturi in njeni estetski vrednosti ali, nasprotno, o ljudeh, o odtenku njihove kože, o njihovem glasu, njihovi starosti, njihovih laseh, njihovem psu, kožuščku njihove muce, notranji opremi njihove hiše, barvi njihovega suknjiča?«

»mojstrovina nima nobene téme in o ničemer ne govori, prizadeva si zgolj nekaj povedati ali razkriti«

»ta zgolj je že vse in ta nekaj je že vse«

»Meni se včasih zdi, da so nekatera mesta sestavljena iz pikslov.«

»Ker imaš odgovor na vprašanje, kdo sem jaz.«

»V času živim kot v prostoru na impresionistični sliki.«

»Včasih se mi zdi, da se nahajam znotraj, da ga poseljujem, a sem vendarle v njem tujec.«

»Vendar pa so prizori za temi plastmi svetlobe povsem banalni.«

»Ali je literatura boljša od resničnosti?«

»Vsekakor bolje narejena, zanimivejša, marsikaj lahko olepša, vendar nimamo pravice zahtevati, naj bo literatura boljša od sveta.«

»Sem bil nekoč človek, zdaj pa sem samo še psovka.«

»Sem ambiciozen migrant, rad bi postal tako pisatelj kot Francoz.«

»Nagrade se nabirajo, a ta mi je posebej pri srcu«

»Če človek toliko let piše, se naberejo tudi kakšne nagrade. A ta je drugačna. To priznanje mi je še posebej pri srcu, ker je z balkanskim delom Evrope v dobrem in slabem povezan velik del mojega življenja. In posebej pri srcu mi je tudi Makedonija, kjer imam nekaj prijateljev, kjer je v zadnjem času izšlo nekaj mojih romanov in kjer so nekoč pripravili sijajno uprizoritev moje drame Veliki briljantni valček«

»Vse življenje sem iskal drug svet.«

»Seveda imam rad, da me berejo in cenijo, vendar se mi zdi, da je literatura bolj o meni samem; gre za nekakšno mistično komunikacijo s samim seboj, ki je neskončna. Še vedno ne razumem, zakaj to počnem. Zdi se mi kot neke vrste ‘samopopravilo’.«

»Velikokrat sva nastopala skupaj, velikokrat tudi posebej, a tudi takrat sva vedno pozorno prisluhnila drug drugemu. Rad sem poslušal Tomaževe zadržano interpretirane, neverjetno zgoščene pesmi.«

»Za njeno pesništvo sta značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira.«

»To je tudi poezija, ki se neposredno, a hkrati izvirno navezuje na bitniško tradicijo, tako na njen način pisanja kot tudi na njeno kritično ubesedovanje družbenopolitičnih problemov.«