Ključna beseda: pesnik

»Sin pustinje je glasba imaginarne domovine.«

»Na tej plošči se dvigne nad običajne sheme, znane refrene in preproste rešitve preprosto zato, ker je izviren umetnik, ki ljubi in slavi tako življenje kot umetnost.«

»Mar nismo bitja, ki iščejo red, sem pomislil, / tako kot takrat, ko razbiramo črte na svojih dlaneh / ali na svodu povežemo pikice zvezd v obliko medveda?«

»Sitno je o življenju razmišljati, / kot da je niz izbir iz dveh enot«

»ljubezensko pismo«

»trenutno ne vem kaj naj bi počel / zato pišem poezijo / ali vsaj mislim // da je to, kar bo napisano / poezija.«

»včasih prevlada nemoč / verze spraskaš s kože / kot bi z dna ponve strgal / sežgane makarone.«

»nisem preveč zadovoljen s svojim izdelkom / upravičeno / nič pretresljivega se ni odprlo.«

»že dolgo nisem nataknil / belih gat / bolj kultivirano rečeno // spodnjic.«

»Preveč je povednosti in premalo drobtinic / Premalo zlomljenih besed / premalo krvavega mesa v razpočenih / Dimljah.«

»Strip Kajuh, pesnik partizan ne želi biti navijaški niti ideološki, lahko pa bi ga označili tudi za melodramo, saj je bolj podoben Doktorju Živagu.«

»Kajuhu sem poskušal zlesti pod kožo, ne samo prerisovati njegove fotografije.«

»Bil je neke vrste rocker pred svojim časom.«

»Temeljni sklepi so neveljavnost mrliškega lista, če ta navaja kaheksijo kot vzrok smrti. Še zmeraj ne moremo izključiti ali potrditi naravnega ali nasilnega vzroka smrti Pabla Nerude.«

»Če Nerude ne bi pustili samega na kliniki, ga ne bi ubili.«

»Pejd ga pogledat, Brane, pejd ga pogledat, Brane, no.«

»Pejd ga pogledat, Brane, pejd ga pogledat Brane, no!«

»V poeziji a la Babačić ni nikakršnega varanja in slepomišenja: kar je treba reči – pa če je še tako kruto, grobo, neotesano, nežno, intimno, ljubeznivo – je izrečeno brez ovinkov in olepšav.«

»Od vseh stvari, ki so bile kdaj izrečene o poeziji, je aksiom, da je manj več, name naredil največji in najtrajnejši vtis.«

»Večino teh pesnikov bi rad ponovno prevedel, še posebno Vaska Popo in Ivana V. Lalića, ki sem ju prevajal pred več kot štiridesetimi leti.«

»Igral sem se na ulici. Šla sem v stanovanje po vodo, kjer so mama in naši sosedje poslušali radio. Rekli so: 'Vojne je konec,' in očitno sem jih začudeno pogledal in rekel: 'Zdaj ne bo več zabave!'«

»Vojne je konec,' in očitno sem jih začudeno pogledal in rekel: 'Zdaj ne bo več zabave!'«

»S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata.«

»Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti.«

»Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh.«

»Ni res, ne morem verjeti / vestem tem zloglasnim, / da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti. / Ne, ni res, ne morem verjeti …«

»Vse to je Kajuh.«

»Kričal bi od žalosti in sreče, tako te ljubim...«

»Oh, kako bova še srečna...«

»Vedno tvoj Korlek«