Ključna beseda: pesnica

»Ne spomni se, kolikokrat / je ustvarjala nov dom, / med vsako selitvijo ugibala, / če bo ta mogoče zadnji, / ker bo tokrat vanj / naselila zmaje, da bodo požrli / pomanjkanje. In bo zmagovalka / vsaj nad lakoto. Neplačanimi računi. / Nesrečno ljubeznijo. Praznim listom. / Delom v razpadanju noči.«

»Spočet v kripovaluti, položen v kriptodepresijo, spal odprtih vek, v strahu za dušo.«

»Je, upam, kar pogosta reakcija človeka v družbi, ki ni najbolj prijazna, kjer je ogromno homofobije, rasizma, šovinizma, seksizma, in to je moj način akcije.«

»Za samoto je potreben pogum, ne moreš se dolgo strinjati, ne moreš več deliti malih prigod skupnosti, ne moreš več pisati o univerzalnosti izginjanja, zato živim v mestu, se opominjam, da najdem prostor sred križišč, nekateri odhajajo domov, drugi dom še iščejo, obdobja, desetletja antagonizmov in protislovij, razmišljam na sprehodu mimo ljudi, mimo razočaranj in bolečin, in minevajo, ostajajo za mano.«

»Gre za celo serijo različnih govoric, diskurzov, odnosov do jezika in do sveta.«

»Zdaj rakete uničujejo domove in bolnišnice, da umirajo civilisti in njihovi otroci - prav tu, v Evropi. Da umira na tisoče vojakov, med katerimi mnogi sploh niso hoteli sodelovati v tej vojni ..«

»Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti.«

»Pisati ali ne pisati – to je vsa razlika.«

»Ta mali knjižni čudež je hkrati žalosten in smešen ter prežet z občutkom stoičnega čudenja ... podoben ni ničemur, kar je Louise Glück napisala doslej, hkrati pa je neizogiben in transcendenten.«

»Povsem nepripravljeni na to prozno delo, saj takšne proze doslej niso videli, iz ust dveh dojenčic, jasne, resnične in brez kančka sentimentalnosti.«

»Glas Glückove je iskren in brezkompromisen ter išče univerzalne zgodbe, pri čemer navdih išče v mitih in klasičnih motivih, ki so prisotni v večini njenih del.«

»Poezija je naše slabotno prizadevanje, da bi dosegli celoto, popolnost, a je to seveda nemogoče.«

»Glavni namen poezije, vsaj njene poezije, poskusiti, da bi dosegli zven tišine. To bi bilo popolno. Toda, poezija oziroma umetnost ni popolnost. Umetnost je nepopolnost.«

»Njene pesmi generacije Slovenk in Slovencev prepevajo še danes, med njimi so znamenita Poletna noč, pa tudi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed in Samo nasmeh je bolj grenak.«

»Njena besedila skupaj z melodijami največjih slovenskih skladateljev tako imenovanih lahkih not ustvarjajo umetnine, ki so preživele desetletja in so danes del zakladnice narodovega spomina.«

»Nič pesniškega ni v vojni, samo razpad je.«

»Pomoč potrebuje, vi pa se derete nanjo.«

»Molk ubija duše ljudi, ki nikoli ne spregovorijo, da so geji.«

»V njih avtorica z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske.«

»Tri igre za punce tematizirajo žensko vprašanje in vprašanje spola.«

»Veliki prevod Erike Vouk ni bil obširneje prevodoslovno obravnavan in tudi ne primerno recipiran.«

»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«

»Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci.«

»Tako kot jaz vidim.«

»Zdaj zdaj me bo nekdo prepoznal / in morala bom živeti svoje švedsko življenje / z neustrašnim moškim in dvema deklicama, ki ju vozim / na uro baleta.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice …«

»pot / je edino zatočišče«

»je selitev vedno / res obljuba za povratek«