»Najsi bo razuzdano, smrtno ali pijano, najsi bo razpadajoče, nežno ali boleče, se ženska telesnost vpisuje kot vsakokratna neizogibna resnica.«
»Naša noga je na pragu. Prihajamo po svoje.«
»Samota je v tem, da se med ljudmi prepoznam / kot senca. // Samota je v tem, / da se med ljudmi sploh prepoznam.«
»Poljub roke, ki greje, kar / je ponoči izostalo v ljubkovanju. / Kar se je izmuznilo toku, / snopom las, šumu sline.«
»Kakšna / je najina naloga, / če sva odsotna od vseh vezi?«
»Ko to pišem / se zavedam, / da poezija / lahko pride globlje / od vsake etike / od vsakega spominjanja. / Kajti v pisavi / orisana usta / govorijo / v svet tako / da strah / ne živi več / od tuje smrti, / ampak od svoje lastne.«
»Sem ime in priimek in datum rojstva. Sem poklic. Sem ena izmed milijardnih pikic na zemlji …«
»a za ta svet sem premalo preveč premalo«
»Veliko belih bogov se je sklanjalo nadme«
»Prisostvovanje očitnosti.«
»Vnema, strast, zvestoba, vdanost [...].«
»In jaz sama s svojimi glasovi in ti tako z druge strani, da te zamenjujem s sabo.«
»Pisanje ni razumljeno kot poslednji poskus bega, temveč kot večno iskanje [...].«
»Pravo vprašanje pesništva Alejandre Pizarnik je torej, kako artikulirati bolečino, da ti udarci ne bi izzveneli, da bi se iskanje nadaljevalo.«
»Katarina Frostenson se je zdaj odločila zapustiti Akademijo.«
»Ta podatek je seveda najverjetneje dobil od svoje žene – je pa Arnault zanikal, da bi kdaj kršil embargo.«
»Nimam veliko upanja, da bo naša Zemlja ostala takšna, kot je bila, ko sem bila otrok. Že zdaj se je močno spremenila. Šele ko izgubimo povezavo z naravnim svetom, ugotovimo, da jo potrebujemo. Moja trajna vrednost na tem svetu bo ta, da sem ljudi poskušala opominjati na to, kakšna naj bi bila Zemlja.«
»Dol s škornji!«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju