Ključna beseda: pesnica

»Dobra književnost se ne sme zanašati samo na formo in tehniko, saj izhaja iz nečesa divjega, kar puhti od skrivnostnosti in življenja.«

»Kar je škoda, saj poezija vse v njenem življenju postavlja v red.«

»Moja poezija je libreto za šepetanje čarobnim rastlinam in poslušanje glasov tišine.«

»Nagrada je letos tudi simbolno prišla pravi trenutek v prave roke.«

»Pesnico presežkov, ki je književnosti posvetila glavnino življenja in s svojim glasom sčasoma dosegla izjemno umetniško suverenost.«

»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot.«

»Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«

»Poetiko Mile Haugove 'zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost.«

»Množica me duši / v obledelem sijaju Versaillesa / naveličanost zre / s poravnanih dreves: / Nihče ne sme rasti drugače, / pravi obglavljeni kralj.«

»Nobena veja / z zeleno pahljačo / spleteno iz listov / več ne niha / pred mojim zastrtim oknom. // V trnovi meji / kjer še čas diši po vijolicah / so postavili banko.«

»Bleščeče srebro je razrezalo planino / jaz pa brezbrižno vdihavam trenutke / z okusom po tisti nedelji / med travo.«

»Ciganu želim ukrasti / nekaj brezskrbnosti, / radoživosti brez kesanja, / zvok violine / zanosno brezbrižnost trenutka.«

»sem skrajšana obnova velikih romanov, / onemogla sonata na razglašenem klavirju, / skodelica kave brez prijateljskega kramljanja.«

»Upam, da bodo moji starši nekoč knjigo prebrali in bodo ponosni, da bodo razumeli, da gre za roman in da se ne vrti samo okoli njih. A verjetno je za to prezgodaj.«

»Ponosna sem kot krava s sedmimi vimeni.«

»S kmetovanjem ostanem prizemljena. Rada čistim staje in prekladam drek.«

»Za vztrajno razčiščevalko je poezija politična in najdejavnejša oblika spoznavanja.«

»Elke Erb uspe, kot nikomur drugemu, v jeziku realizirati svobodo in okretnost misli, v njem jo izzove, izvabi, precizira in celo korigira.«

»Zaprem oči in ves svet potemni.; / privzdignem veke, v rojstvo se odstre. / (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)«

»Zimska krajina je obvisela v ravnovesju, / ko jo srep pogled gorgone je uklel v modrikast led; v živo sliko je zamrznilo drsalce.«

»Misel, ki je videla zelenkaste valove plime / prečesavati v spirale zavozlane kodre deklic morja, / zdaj plahuta s krili kakor netopirji in nje usedline / naselijo podstrešje, ki krije ga lobanje skorja.«

»v sedanjih razmerah pooseblja Srednjo Evropo«

»umetniškega poliglota«

»prišla v prave roke pravi trenutek«

»Njen 'slovensko' prepoznavni pesniški jezik, prepleten z religijskimi in mitološkimi simboli ter nadrealističnimi elementi, ki sestopajo v realistični svet z vsakodnevnimi bivanjskimi vprašanji, odlikujeta svežina in živahnost z mero duhovitosti oz. samoironije.«

»Čeprav sem zmožna pisati tudi v slovenskem jeziku, je moja odločitev tudi kulturnopolitična, ker prihajam iz majhne države, kot je Makedonija, v majhno državo, kot je Slovenija. Zdi se mi prav, da vztrajam pri maternem jeziku, da pa so moja dela tudi prevedena v slovenski jezik.«

»/N/e obstaja nič takega kot »običajni« svet. Več ko vemo o njem, bolj je skrivnosten, življenje na njem pa je bizarna kozmična anomalija. Da se čudim, mi zadošča drevo, ki raste, njegovo listje pa šumi.«

»V tragediji je zame najpomembnejše šesto dejanje: / vstajanje od mrtvih z bojišč odra, / popravljanje lasulj, cunjic, / izdiranje noža iz prsi, /snemanje zanke z vrata, /stopanje v vrsto med žive / z obrazom k občinstvu.«

»Štiri milijarde ljudi na tem svetu, / moja domišljija pa je, kot je bila. / Slabo se znajde z veliki števili. / Še vedno jo gane posamičnost.«

»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …«