»Nisem si mislil, da bom živel v tako nenavadnem trenutku. Ko bo Bog skalnih višav in gromov, Gospod nad vojskami, Kyrios Sabaoth, kar najbolj boleče ponižal ljudi,ker jim bo dovolil početi, karkoli se jim zljubi,ker bo njim prepustil sklepe in ne bo rekel nič.«
»Tej domačijici je po starem ime Prežihova bajta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slovenskih založb.«
»Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstrahotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.«
»Polni smo upanja, da se bo nocoj vse dobro izteklo. Hoja se odvija kakor delovanje preciznega stroja. Že smo znova oddaljeni od vasi, nova dolina nas je vzela vase, malce hladneje nam je okrog ramen, noga pa stopa vedno varneje. Čutimo globoko omamo, širino noči, spočitost telesa, nedozorelost vojne.«
»Sem res videti tako nebogljeno, da me mora prvi mimoidoči potolažiti, da ni z mano nič narobe in da si ne zaslužim sramotilnih komentarjev? Videti sem kot pravkar prispela, izgubljena begunka iz Afganistana, ki ji je treba razložiti to in ono o Nizozemski in Nizozemcih? Jebemti, jaz sem se tukaj rodila.«
»Tako se prava zgodba dogaja drugje, v spominih oseb, ki jih drobci asociativnega toka misli naplavijo na površje (...)«
»Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki napram absurdnim političnim dejanjem skozi 20. stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje«
»Je predvsem njegov lastni jezik, ki se razpira v različne govorne registre, spaja z govorico ljudi, ki jih je srečal in jih srečuje na svoji življenjski poti, predvsem pa se v povezavi z naravo rodnega Prekmurja razpira mitološkim svetovom, legendam in bajkam«
»Knjiga, zlasti leposlovna, je civilizacijski skok omogočila ne samo zato, ker omogoča pretok informacij in podatkov od možganov do možganov, temveč tudi, ker branje usposablja ljudi za sprejemanje vedno novih informacij in znanj, spodbuja njihovo radovednost in tudi ambicioznost, njihovo željo po primerjanju z zgledi in odkrivanju novega. Hkrati pa spodbuja in razvija zmožnost empatije bralcev.«
»Ravno tako ni mogoče prezreti, da v številnih državah knjige nič manj pomembnih avtorjev niti ne smejo iziti ali jih prepovejo po izidu, umaknejo s trga in tudi uničijo, če se avtorjem in založbam vseeno posreči kakor koli prelisičiti cenzuro in knjige natisniti.«
»Tu so premišljena pogledovanja v preteklost, seciranje nenavadnih življenjskih zgodb zdajšnjosti, ekskluzivni uvidi v turbulentne, bizarne dogodke, ki jih zna priskrbeti le pisateljski pogled, pa tudi avtofikcijsko pisanje, ki na poseben način vidi le trojico jaz, tukaj in zdaj.«