Ključna beseda: literatura

»Ljudje danes še vedno beremo poezijo in romane, a jih ne živimo več. Od pomanjkanja poetičnosti v resničnem življenju pa bolita duša in telo ... Zato bomo letos na festivalu Sanje svojo bit in misel, utrip in smisel zarisovali v prostorsko-časovne linije poetske stvarnosti. Po obdobju, ki nas je odrezalo drug od drugega, od tega, da bi lahko živeli in dihali poetsko, se zavedamo, kako nujno je obnoviti in zaščititi prostor človečnosti, pesništva, domišljije in svobodne biti, okrepiti korenine svoje notranje narave.«

»To so ženske, ki sprejmejo odločitev ali so vanjo prisiljene, da živijo kot moški. Oblačijo se, vedejo in delajo kot moški in so zato tudi vključene v družbo.«

»Z izbrano temo želimo začeti razpravo s knjižnimi ustvarjalci o pomembnosti človeške bližine, dotika in pristne komunikacije, o posledicah prepovedi druženja v času pandemije, pa seveda o tkanju stikov z drugim in drugimi – z drugimi svetovi, z drugimi kulturami, z drugimi miselnimi obzorji, preko knjig in branja.«

»Ozaveščanje bralne kulture, neposreden stik občinstva z izvirnimi avtorji različnih generacij in opozarjanje na dosežke slovenskega leposlovja.«

»Raznolike dogodke, ki kažejo na bogastvo slovenske literature.«

»Nimam vpliva na svet, lahko pa vanj dregnem z basnimi. Na primer z basnijo o tem, zakaj so ljudje na vhodu v skupščino goli. Zato ker je nasproti banka, ki jim je pobrala vse.«

»Ko se jih bo nabralo za knjigo, jih pa prinesi.«

»Če karikatura 10 krat 12 ogroža to državo, potem ni ta država nič vredna.«

»Otroke zabaval s kulturnim programom, medtem ko bodo starši lahko mirno uživali v mestu … oziroma na prireditvah festivala Mesto knjige.«

»Sami prasci!«

»… da se je v njem naselil duh volka, ki pogreša svoje srce, ki želi teči čez planjave in po gozdovih, ujet v starčevsko telo pa je nemočen, zato divja, nori, grize, in to starca boli. Zato ne vpije samo on, vpijeta oba.«

»Bili so starci, na obali, brez morja.«

»Obstaja beseda, trenutek, ki vse pojasni, sešije v celoto, postavi v pravi okvir, umesti v univerzum, podčrta …«

»boljši prepoznavnosti slovenskih ustvarjalk tako v javnosti kot znotraj stroke, okrepitvi njihovega položaja na polju literature in kulture ter pravičnejšemu ocenjevanju in širši pojavnosti njihovih dosežkov tako v literarnem kanonu kot v vseh sferah življenja, od šole do bralne javnosti«

»Človek naj bo sojen po sanjah«

»Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega.«

»Razmišlja, o čem bi lahko še kaj napisal, in ko se mu za nekaj zazdi, da bi bilo vredno tega in da bi zmogel, potem se tega loti.«

»Spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj.«

»Je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je - kot vse dobre slikanice - vedno znova mogoče brati tudi le skozi ilustracije.«

»Kot človek postane kovač tako, da kuje, in harfist tako, da igra harfo, bo tudi on postal zaljubljenec tako, da se bo začel ozirati za ženskami.«

»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Zgodovina je pripoved, v večini napačna, / o dogodkih, večinoma nepomembnih, / ki jih ustvarjajo vladarji, / večinoma faloti, / in vojaki, večinoma bedaki!«

»Starine, ne pa crkovine!«

»Je pa res, da sem že od šestega leta hodil veliko v kino, tudi po dvakrat, trikrat na dan. /…/ Pri filmski režiji me najbolj zanima zgodba, ki jo napišem kot scenarist. /…/ Ko pišeš scenarij, si pol leta sam, tako kot takrat, ko pišeš roman. Potem pa greš na teren s sto ljudmi v ekipi.«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih.«

»Lipa suvereno zamahne z vejo in mimogrede odpihne lestev, motorko in avtorja, ki mu polomi par reber in ga trdo položi sebi k nogam.«

»Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker.«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«