Ključna beseda: književnost

»Njegovo slovo bo razžalostilo njegove sorodnike, prijatelje in bralce po vsem svetu, a upamo, da bodo našli tolažbo – tako kot mi – v dejstvu, da je užival v dolgem, pustolovskem in plodnem življenju ter za sabo pustil delo, ki ga bo preživelo.«

»Peru je nekakšna neozdravljiva bolezen in moj odnos do njega je intenziven, oster in poln nasilja iz strasti.«

»Pisatelji običajno umirajo od lakote.«

»Prvo kot poklicanost, drugo pa da bi zadovoljil svojo družino, ki je verjela - ne brez razloga -, da pisatelji običajno umirajo od lakote.«

»Z globoko žalostjo sporočamo, da je naš oče, Mario Vargas Llosa, danes mirno preminil v Limi, obkrožen s svojo družino.«

»Njegovo slovo bo razžalostilo njegove sorodnike, prijatelje in bralce po vsem svetu, a upamo, da bodo našli tolažbo – tako kot mi – v dejstvu, da je užival v dolgem, pustolovskem in plodnem življenju ter za sabo pustil delo, ki ga bo preživelo.«

»Peru je nekakšna neozdravljiva bolezen in moj odnos do njega je intenziven, oster in poln nasilja iz strasti.«

»Pisatelji običajno umirajo od lakote.«

»Prvo kot poklicanost, drugo pa da bi zadovoljil svojo družino, ki je verjela - ne brez razloga -, da pisatelji običajno umirajo od lakote.«

»Vsaka generacija potrebuje svojo književnost, književnost, s katero se lahko istoveti in ob kateri ima občutek, da njena literarna dela pripovedujejo o svetu bralk in bralcev.«

»Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske.«

»Dogajanje v romanu April – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca.«

»Uspeh filma (zmagal je v Cannesu!) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman.«

»Ja, lažje bi te bilo sovražiti. Te prezirati. Ampak to ni mogoče. Ti si korenina.«

»Ko je pijani Rus / na vlaku izvlekel / svojo flaško, so se ljudje umaknili / na druge sedeže, jaz pa ne.«

»Na južni strani Krna je bil takoj pri vasi Dolje glavni avstrijski strelski jarek do Soče. Vas je bila seveda vsa v razvalinah, in sem komaj preplezal žične ovire.«

»Kawsar na misel pridejo besede stare pesmi: ‘Ljubezen, ljubezen ni pravična, za njo vedno pridejo solze.’«

»Iz votline uma sem stopil / ven v najhujšo temo, / kjer stvari minevajo in / Gospoda ni v nobeni.«

»Večerne sence padajo na pot / in mrak prihaja. Les šumi.«

»Vsepovsod je bila belina, zgoraj, spodaj, ob strani, povsod sama belina. Človek je imel občutek, kot da je zavit v rjuho. Bilo je čisto nasprotje teme, ampak Alice se je zdelo enako strašljivo.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»Živel sem samo od teatra in za teater.«

»Zaman je trditi, da je človek srečen, le da ima mir. Ni res! Človek mora delati, ustvarjati!«

»Moj teritorij. / Ven, ven.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»A če se svoboda osvobodi / sleherne teže, / se v njeni breztežnosti utopi / vse, kar doseže.«

»Vi moški zvečer toliko pijete, da potem ponoči sanjate, tavate v snu sem in tja po sobi in se vam zdi, da delate čudeže.«

»Ah, ne recite, da ne ljubim Francije – pa nisem / Francija, to dobro vem.«

»Poezija je iz mene naredila / pošast. Strašim v spanju, strašim pomirjene.«

»Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bi bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj.«