Ključna beseda: književnost

»Ko sta prišla James Joyce in njegova draga v Ljubljano, v Hotelu Tivoli ni bilo mesta za spanje. Bila je jesen, Joyce pa je začel metati kostanje skozi kanalizacijsko rešetko.«

»V svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo«

»Seveda pripada vsa čast in slava ob nagradah tistim, ki so knjige napisali, uredniku pa zelo pomaga zadovoljstvo, da je objavil dobre avtorice in avtorje, pa tudi, da so oni za svojo knjigo izbrali njega in založbo«

»Kdo v resnici sem?«

»V njej je strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu.«

»Ingeborg Bachmann se mu je na svoj način maščevala v romanu Malina.«

»In zakaj ne nje, z roko pokaže na košato mešanko Elzo, ni hujšega, kot da star kuža pristane v azilu.«

»Zakaj za vraga ravno zdaj, ko tam zunaj kot črno morilsko sonce sredi svojega lastnega vesolja pustoši ta nori virus.«

»Skozi moder zrak in iskrenje noči se razlega petje, barvite srajce opletajo v slanem vetru, obleke so napihnjene kot pisani baloni.«

»Obe knjigi so mi že prej priporočili starši, a se nisem kaj preveč zmenil za to. Ko sta postali maturitetno čtivo, sem najprej pomisli na to, da če sta obvezni, ne moreta biti dobri. A sta mi bili na koncu kar všeč.«

»Primerjala bom Figo in Konje krast, ker je zalogaj vseh učnih del, ki smo jih do zdaj obravnavali, prevelik, da bi se na vse pripravila.«

»Pripravljamo se na nekak prilagojen tip razpravljalnega eseja, pa takih navodil sploh še nismo videli. V teoriji govorimo o nekem odprtem, izbirnem tipu navodil in lahko si samo mislimo, kako bo to videti.«

»Najprej je treba natančno prebrati navodila. Zelo pomembno je, da se držimo navodil in tudi kakršno koli odhajanje od te rdeče glavne črte nam ne prinaša nekih dodatnih točk in dodatnih bonusov.«

»Če se prepustimo bolečini, nam ta vzame možnost oblikovanja lastnega jaza in svojega življenja, ker je bolečina tista, ki usmerja vsa naša dejanja.«

»Zdi se mi, da sta oba, tako Jadran kot Trond, zelo aktivna v samem razmišljanju in refleksiranju. Pri Trondu je to bolj opazno na starejša leta, pri Jadranu pa že prej, a skupna jima je ta potreba, da sama predelata stvari.«

»Obe družini se spopadata z nekimi vprašanji in s skrivnostmi, a vsaka na svoj način. V Figi lahko vseeno začutimo nekaj več pristne komunikacije in fizične bližine med družinskimi člani.«

»Pibernikova poezija je zagotovo najbolj intimna in najbolj tenka žila izpovednosti, pričevanja o njegovem bivanju med nami, zato zagotovo tudi njemu, če že ne toliko svetu – sveta stvar.«

»Vseh dvanajst Jezus je povabil / v odmaknjen, skromen kvart.«

»Vpliv virusa je pretresel temelje vsakdanjega življenja in spodbudil vse generacije k premisleku o posledicah pohlepa in potrebi po solidarnosti.«

»V želji, da bi podoživel Gospoda samega, je počasi začel izgovarjati psalm, ki ga je Jezus izrekel na križu ...«

»Če bi ljudje imeli kaj zdrave pameti, bi se znebili Mobyja Dicka in kot zgled ameriškega epskega romana navajali Osamljeno golobico.«

»Rad si izmišljujem stvari. Preprosto pišem, pač.«

»Zgradba dolgega romana je res kompleksna naloga. Ne verjamem, da je veliko pisateljev, ki bi svoja najboljša dela napisali po 60. letu.«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«