Zdaj govori kipar

»bik«

»Stil je postranska stvar, je spremenljiv; glavno je, da kipar ostane zvest prirodi. Priroda je resnična in brez resnice ni umetnosti.«

»Rodin ga je že med študijem razglasil za 'kiparski fenomen'.«

»Kipar Stojan Batič se je denimo spominjal, da je Kregar kot duhovnik poročil Zdenka Kalina, Marij Pregelj pa je ob tej priložnosti igral na harmonij.«

»Preoblikovanje kipa 'dolg in težek' proces, za katerega ocenjuje, da bi bil lahko končan novembra.«

»Če levji kapitel v Sarnathu pogledate od spodaj, je videti enako kot skulptura na parlamentu.«

»Ni važen razum, moje srce mi govori, da so bili beli.«

»Gradivo za svoje asemblaže nabira v gozdovih, v starih hišah, večinoma pa ob obali.«

»Uporablja tudi kameni grušč, prodnike, že obdelan les, koščke stekla, železo oziroma predmete, 'ki so v preteklosti doživeli neko drugo uporabo'.«

»To je skulptura mrtvih in za spomin na umrle v Pekingu leta 1989. Ko jo uničiš na ta način, je to tako, kot da bi šel na pokopališče in uničil vse nagrobnike.«

»Tovine risbe je ves čas kritiziral njen oče kipar, sama pa se je odločila za samosvojo umetniško in življenjsko pot.«

»Vzljubil sem to mesto in njegove slikarje, kiparje, arhitekte. Upam, da bom lahko kaj dodal slovarju barv in oblik, ki so ga Benetke podarile svetu.«

»Umetnike učimo in ne proizvajamo.«

»Skoraj ga nisem uspel dohajati, saj povprečno naredi 15 naslovov na leto. Mišljeno je tudi kot babilonski stolp. Filozofijo sem sam včasih razumel kot strnjeno misel, a na koncu ugotoviš, da gre za velikansko količino besed.«

»Na enem predavanju je nato po vseh teh besedah izjavil, da nas lahko reši le ljubezen.«

»Ko sta prišla James Joyce in njegova draga v Ljubljano, v Hotelu Tivoli ni bilo mesta za spanje. Bila je jesen, Joyce pa je začel metati kostanje skozi kanalizacijsko rešetko.«

»Sem človek kamene dobe, kamnosek, zaljubljen v vse staro, čim starejše.«

»Prelomno mojstrovino, ki jo mora vsak umetnik videti in proučiti.«

»Po njegovem mnenju gre za uspeh tako na lokalni kot mednarodni ravni prek neposrednih interakcij z ljudmi in prek spletnih družbenih omrežij, ki 'širijo privlačno ozračje in svetlo podobo naše države za ves svet, ki jo je lahko občudovalo vse to občinstvo'.«

»Dodal je še, da bo projekt nadaljeval s poskusom prenosa te uličice 'na kraje prave umetnosti z ustanavljanjem številnih umetniških dogodkov v različnih obdobjih leta'.«

»Obstaja veliko upodobitev Meduze, ki zmeraj opisujejo mit v najslabši smeri. /.../ Kako bi bila videti njena in ne njegova zmaga? Kako naj je videti taka skulptura?«

»Izbrani kraj ni naključen, saj tam sodijo za zločine, povezane z nasiljem nad ženskami. Smo že v zadnji fazi urejanja zadnjih podrobnosti tega kipa, ki je za številne ženske postal simbol pravičnosti.«

»Vse to podkrepi z izborom kiparskega materiala, v glavnem lesa hrasta in lipe, ki mu pomeni domačo, živo in prijazno snov, ki jo zna vešče preoblikovati v vitalen in aktiven organizem kipa, izdelan v detajlu in z obdelavo, ki nas spodbuja k nežnemu dotiku.«

»Umetnik se po kustosinjinem mnenju 'ni zadovoljil z izpovedjo, ki bi bila zanimiva zgolj zaradi forme same, njenih ekspresivnih ali monumentalnih razsežnosti, temveč se je z veliko senzibilnostjo prepustil iskanju obdelave materiala in distinktivnemu razpoznavanju, dojemanju in čutenju umetniškega, vitalnega, sporočilnega, ujetega v lepoto in izraznost materiala pa tudi prostora, površine in svetlobe, predvsem pa svojega notranjega nagovora'.«

»Nato si je s predstavitvijo svojih psiholoških študij zaprl možnosti napredovanja in se še bolj posvetil 'lastnemu izumu', upodobitvam obrazov z do zadnje potankosti ekspresivnimi obrazi, ujetimi v joku, kriku in zehanju.«