»Ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot 'neke nekdanje ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi.«
»Njegovo delo je še danes prepoznano kot izjemno in je eden redkih ustvarjalcev, ki je ‘vzdržal’ v samostojnem poklicu. Ni ga slovenskega dramskega gledališča, v katerem Andrés Valdés ni pustil svojega ustvarjalnega pečata in ni ga umetnika generacije igralcev 1964-74, ki se ne bi spomnil svojega profesorja.«
»Po tem nastopu so ljudje začeli pisati, kaj je to, zakaj ne govori, a je gluhonem, a je naše gore list, kaj je to sploh ena umetnost ... V tistem času so pantomimo poznali samo režiserji in intelektualci.«
»Ne samo zaradi vrhunske strokovne ravni njegovih stvaritev. Tudi ne samo zaradi uspehov pri občinstvu, ki je bilo očarano nad njegovimi solističnimi nastopi s serijami kratkih mojstrovin, polnih humorja, a tudi grenkih resnic.«
»Kot malokdo je razumel pomen dramaturgije giba in njegove funkcionalnosti znotraj odrskih zakonitosti, soglašajo poznavalci njegovega dela. Postal je svetovalec za gib v mnogih slovenskih gledaliških hišah, pantomimo in mimo je poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v baletni šoli v Ljubljani in lastnem Studiu za pantomimo.«
»S smotrno zastavljenimi pedagoškimi cilji, v katerih je motiviral k lastni telesni izrazitosti, k raziskovanju zmožnosti in k odkrivanju avtentičnih prvin lastnega osebnega jedra, je Andrés Valdés širil zavest o nujnosti vsestranske usposobljenosti bodočega pantomimika.«
»Še zlasti inventiven pa je s pripovedmi osebnih zgodb, ki z okusom, mero in žanrsko distanco presegajo podajanje osebne izkušnje ter ustvarjajo prepričljive in pretresljive gledališke trenutke.«
»Zamrzovanje je igra o igri, drama v drami, tako kot Pirandellovih Šest oseb išče avtorja, hkrati pa je umetelno in neizprosno izpisana parafraza ali svobodna dramska oziroma postdramska obdelava Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami.«
»Festival Transgeneracije poskuša spodbujati različne vidike gledališke ustvarjalnosti, stališča mladih vrednotimo višje kot morebitno približevanje izvedbe profesionalnim standardom. S tem spodbujamo ne le gledališke veščine, temveč tudi zavzetost za gledališče, spoznavanje izraznih možnosti in s tem, če že ne dejavnih ustvarjalcev, vzgajamo vsaj dejavne gledalce.«
»Tukaj si torej ne delimo všečkov, pač pa ljubezen. Zato je v ljubiteljskem gledališču prav vsaka zgodba, pa najsibo tragedija, komedija, historija, pastorala, pastoralna komedija, historična pastorala, predvsem naša skupna Ljubezenska zgodba.«
»Biti predan tej starodavni obrti, nadgrajevati tradicionalne prvine lutkarije v sodobnejše preobleke, z ustvarjalnimi ekipami pripravljati vsebine do trenutka, ko se lahko razgalijo pred občinstvom, je preprosto čarobno.«
»Ne dovolimo, da nas naše skrbi ohromijo, temveč raje pustimo, da lutkovno gledališče v svojih številnih oblikah ponovno prikliče radost ter užitek ob ustvarjanju in nastopanju.«
»Naj vas tolaži, bodri, straši, radosti, jezi, nasmeji ... je tudi ona vselej taka kot življenje.«
»Spodbujati poznavanje med ljudmi različnih jezikovnih identitet pomeni pripomoči k povečanju družbene strpnosti ter čezmejnega in meddeželnega sodelovanja.«
»Ko sem odraščal, sta v babičini kuhinji viseli dve sliki – papeža in Franka Sinatre. Tako da poslušati zgodbe Tine Sinatra o njenem očetu, ki jih nihče drug ne pozna, in jih prenesti na oder – mislim, da bo to omogočilo nepričakovan in vznemirljiv nov muzikal.«
»Lutkovno-glasbena predstava Plastonci te prikazni sodobnega življenja nadgradi v fantazijsko ekološko pripoved, namenjeno mlademu občinstvu, v kateri se oziramo na čas, ki ga ljudje pravkar živimo, in usodo, ki nas čaka.«