Ključna beseda: gledališče

»Predstavo bi težko opredelili z enim žanrom, saj vsebuje tako elemente komedije, ki pa obenem zareže tudi v polje temačnejših vsebin, kot tudi drugih zvrsti, denimo gledališkega diskurza.«

»Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni človeške dobrote in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah.«

»V duhu pozitivne rešitve nastale situacije smo se strinjali, da bomo delovali v javnem interesu SLG Celje in mesta Celje.«

»Očitke sveta zavoda je Golob decembra lani zavrnil kot slabonamerne, izmišljene in neutemeljene.«

»Resnica ne bo ostala skrita, ne glede na to, kaj naredijo. Obstaja dovolj videodokazov in pričanj preživelih ter očividcev.«

»Mariupoljsko gledališče ne obstaja več. Okupatorji odstranjujejo sledi svojih zločinov in težko bi jim bilo manj mar, da gre za kulturno dediščino in da pripada drugi kulturi.«

»Rušenje nanaša samo na del stavbe, ki ga je nemogoče restavrirati.«

»Kot slabonamerne, izmišljene in neutemeljene.«

»Varja v Češnjevem vrtu, Nikolina v Le zaljubiti se ne smemo, Šracia v Zimski poroki in Ženska v Izrednih razmerah vsaka zase predstavljajo izvirno in prepričljivo kreacijo.«

»Zaradi izjemno avtonomnega čuta v kreiranju ironičnih profilov likov ter natančnega razumevanja zakonitosti burleske je Zrnec oblikoval humoren, a tudi nelagoden, v vsakem primeru pa nujen ambivalenten odnos do (politične) vsebine.«

»Nastal je skoraj antologijski prizor emblematične prisotnosti dveh igralcev, ki sta z minimalnimi sredstvi zlita s svojima likoma ustvarila pretresljivo in katarzično sceno.«

»na vrhuncu umetniških moči, sredi ustvarjalne in življenjske poti«

»Mojih pet minut«

»Vse je v najlepšem redu, gledaš umetniško delo.«

»Da gre za ultimativni trenutek nelagodja (žensk), pa zagotovo potrjuje tudi dejstvo, da (estetizirano) posilstvo na oder vsekakor večkrat umestijo režiserji kot režiserke.«

»izjemno duhovita«

»dopisovanje ni izšlo, saj se ji je, ko je začela z dopisovanjem prizora ali dveh, zazdelo, kot da bi besedilo 5fantkov.si pred 15 leti napisala druga oseba, in tako je nastalo novo besedilo.«

»To je tisto, kar to besedilo premišljuje in to v celoti, s stališča umetnosti, na sintetičen način, sintetičen v smislu, da vključuje vsa protislovja in jih daje občinstvu v razmislek na najširši možen način.«

»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«

»Se v nas nabira veliko neke jeze, ki se izraža v izgorelosti in depresiji.«

»Za njimi je intenziven študij, hkrati pa ga je bilo 'strah zaradi fenomenalne igralske ekipe'.«

»Zgodba Maruše Krese o tem, kako govoriti o vojni, je zato predvsem zgodba o pogumu ljudi med vojno, pa tudi o pogumu, kako govoriti o vojni brez mitološkega poveličevanja ali omalovaževanja.«

»To pomeni, da nas je bolj kot uradna zgodovina, v kateri so včasih stvari predstavljene zelo črno-belo, tako da zgodovina lahko postane tudi orodje propagande, zanimala intimna zgodovina človeka in družine v vsakdanjem življenju.«

»Največ so poleg dobre in izvirne režije k uspehu prispevali vsi trije igralci, ki so skupaj in vsak posebej sledili avtorjevim in režijskim idejam.«

»Tako sta njuna lika v vsej svoji polnosti, igralski čistosti igre in dialoga na odru zažarela kot vrhunsko oblikovani vlogi.«

»Vlogi dveh karakterjev in njunih stisk, ki jih zlahka prepoznamo tudi v sedanjem času.«

»Vsa ta stanja igralec vešče vzdržuje do trenutka, ko se zgodi tisto nepričakovano, kar sproži zlom in razpad osebnosti, ki jo igralec nesebično in ranljivo ponudi občinstvu.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Znameniti slovenski režiser Vito Taufer v uprizoritvi JDP-ja s presenetljivo lahkotnostjo in gotovostjo ponuja sodobno in premišljeno tolmačenje niza vprašanj, ki jih razpira ta tragedija. Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Če pogledamo okoli sebe, tudi vse svinjarije, vse laži, vsa podtikanja ali vsa skrivanja, so posledice nekih strahov ljudi, ki jih nosijo v sebi, ker če ne bi bili prestrašeni, bi bili ljudje bolj transparentni in odprti drug za drugega.«