»Najraje imam zvok tišine.«

»Knjiga danes ni le vir informacij, ampak tudi zatočišče samote in tišine, ki sta v času vseprisotnih družbenih omrežij tako težko dosegljivi.«

»Kako naj ohranim energijo tišine? Nisem pevka, tam sem z drugim namenom, da ugotovim, kako lahko ustvarimo tišino in reflektiramo, kaj se trenutno dogaja v svetu.«

»Dovolj je tišine sveta. Svobodni ljudje morajo imeti stališče.«

»Sem pač mnenja, da sodijo nekatere stvari v tišino dveh. Tišina dveh se oriše z znaki, ki kažejo na neizgovorljivo. Znakov naj bo malo, da ne bodo po nesreči izgovorili česa napačnega, česa izgovorljivega.«

»Knjiga o Kunderi, kaj šele z resnico, nima nič skupnega.«

»Za nekaj ur imamo v lasti tišino, če že ne počitka. (...) Ker sem nezadovoljen z vsemi in nezadovoljen s seboj, bi se prav rad odkupil in se malce ponašal s tišino in samotnostjo noči.«

»Morda pa me privlači zato, ker najpomembnejše stvari v njem izgovori tišina. Pa ne tišina kot odsotnost decibelov, ampak 'notranja' tišina ali 'notranji' zvok filma.«

»V prvi se je avtor s postmodernistično etiko in estetiko le spogledoval po formalni plati, medtem ko gre pri preostalih dveh tudi za njuno vsebinsko doživljanje. V svoji poeziji je tedaj že tematiziral razbit svet, poln fragmentov, v Imenih tišine pa tudi tišino, ki jo je nato nadgradil v tretji knjigi. Tematike vseh treh so melanholija, nostalgija in bivanjska samota.«