Zdaj govori pisatelj

»Tudi Wil začne z besedami: Nenadoma je zapadel sneg.«

»Da, to tudi. In skrije vsa znamenja specifičnega obdobja. Zato sem vesel, kadar nenadoma zapade sneg.«

»Tragedija je ravno v tem, da moralna obsodba na neki točki je potrebna.«

»Vsi Belgijci razumemo, kaj pomeni koncept dvoumnosti.«

»Vsi v Bruslju so korumpirani.«

»Ne razburjam se, češ da 'je zdaj moderno, v ospredje postavljati ženske'.«

»Ti si torej to. Tu si.«

»Zakaj zdaj? Ali res? Tako dolgo je že. Zakaj zdaj, po vseh teh letih?«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Ko v vlogi bralca vemo, česar lik ne ve, ga želimo posvariti. Zbeži, Ana Frank, jutri bodo odkrili tvoje skrivališče.«

»Tistega dopoldneva v amfiteatru ni bilo videti varnostnikov – zakaj ne? ne vem –, tako da je imel napadalec do mene prosto pot.«

»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«

»Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo.«

»Rad spomnim bralce svojega prejšnjega eseja, da je pisana literatura dejansko stara približno 4500 let (plus minus nekaj stoletij, odvisno od definicije literature), vendar ne moremo vedeti, ali 4500 let pomeni starost, zrelost, mladost ali zgolj otroštvo.«

»George Orwell pa je bil prepričan, da je to 'ena najbolj odurnih zgradb na svetu'.«

»Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel. Vedel sem, kakšno dragocenost držim v rokah, in sem se bal, da bi mi jo ugrabila kaka druga založba. A se je zataknilo že pri glavnem uredniku.«

»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki.«

»Kaj je 'bolgarska žalost'?«

»Klinika za preteklost ponuja eksperimentalno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.«

»Ta trend ljudi spodbuja, da prijavljajo, poročajo in ovajajo eden drugega, da na muho jemljejo vse, ki odstopajo od mainstreamovske ideologije ali promovirajo univerzalne vrednote.«

»Danes ne bi ljubili tako, kot ljubimo, če Sapfo ne bi napisala niti enega verza, če Shakespeare ne bi napisal niti ene drame in če Marina Cvetajeva ne bi sestavila svojih pisem Pasternaku in Rilkeju.«

»Če si pripadnik manjšine, še ne pomeni, da boš med svojimi vedno varen.«

»Jezikovno in kulturno zatiranje je seveda zgodovinsko izpričano dejstvo.«

»Ne sprejemate tistega starega nasveta, da bi moral pisatelj 'pisati o tem, kar pozna' – pravite, da to 'ni dovolj nevarno.'«

»Če bi me drugi radi opredelili s tem parametrom, pa naj me – v resnici nikoli ne moreš nadzirati, kako te bodo drugi videli.«

»zaporedje vedno obstaja, nekakšna zgodba«

»nobenih novoodkritih spominov ni«

»kaj, če je to, kar mislim, da sem – jaz –, le asemblaž delov, umov, jazov?«

»lahko bi sestavil drugačno verzijo iz alternativne zbirke fragmentov; lahko bi se rodil iz drugačnih delov; lahko bi sestavil nekoga drugega«

»Zame je največji uspeh najti bralca, ki bo z empatijo in globino prebiral moje knjige.«