Zdaj govori pisatelj

»Voranc je imel 12 ilegalnih imen, nikoli ni dal pravega naslova stanovanja, zato imajo tudi pametnejši zgodovinski raziskovalci težave.«

»Maribor ima določen dolg do Voranca. Tu mu je bilo zelo težko.«

»To je roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji.«

»Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti, zlasti ne, če se usedeš samo na politično ideologijo, ampak je treba razumeti dušo in srce, njegove šibke točke in veličino.«

»Literarno resnico, ki pa včasih odkrije in pove več kot uradna zgodovinska resnica.«

»Maribor ima določen dolg do Voranca. Tu mu je bilo zelo težko.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo spoprijemanje s preteklostjo in s samim seboj.«

»Zamisel za predstavo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem.«

»Nagrada mira ima na slovenskem literarnem obzorju svojo specifiko, vsebino in velik pomen, da odkriva tiste plasti slovenske ustvarjalnosti, ki jih ostale nagrade ne.«

»Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja.«

»V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo.«

»V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad.«

»Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja.«

»V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo.«

»V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad.«

»V naravi urnikov se duhovnik in pisatelj tepeta, ker eden hoče imeti več časa kot drugi.«

»Bolnica Tevakin, ki jo lahko še danes obiščemo, je bila zelo uspešna. Mislim, da je v njej umrl samo en človek.«

»On je nekako z Bogom opravil.«

»Njegova kazen je kazen Kajna. On ve, da bo blodil in begal po tej Zemlji.«

»V maju 1945 so bili v taborišču nekaj časa zaprti vojni jetniki, tudi Hrvati.«

»Nikoli še nismo prebrali česa podobnega. V mnogih pogledih gre za mračno knjigo, a jo je užitek brati.«

»Nikoli še nismo prebrali česa podobnega. V mnogih pogledih gre za mračno knjigo, a jo je užitek brati.«

»Tudi tebi, gospod Primož, se je zdelo naravno, da pridigaš po slovensko, ko si spet prišel k nam;«

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«

»Danes je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.«

»Razosebljena stara oseba ni več oseba.«

»Simptom evropskega nihilizma«

»Totalitarni značaj«

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«