Zdaj govori kritik

»Prislanova dela so deležna pozornosti zaradi svoje specifične likovne govorice.«

»Drevesa življenja pri Prislanu simbolizirajo obnavljajoč se pojav življenja, ki presega materialistično eksistenco.«

»Njegova dela imajo po mnenju Berdiča praviloma tudi globlji duhovni značaj.«

»Zaprta vrata novega tisočletja! Se zavedate, za kako usodno temo gre?«

»Naše oči že dolgo niso več zrcala in ne zrcalijo resnične zunanjosti, ampak navidezno.«

»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«

»Vrvež v moji glavi 2 je mogoče gledati na več načinov in je zato namenjen tudi nekoliko širšemu občinstvu. Mlajši ga bodo verjetno gledali predvsem kot napeto pustolovščino petih prijateljev, ki se morajo nepričakovano bojevati za svoje še pred kratkim samoumevno mesto pod soncem, najstniki kot slikovit in nazoren prikaz, kako naše misli vplivajo na naša dejanja in kako lahko sami na to vplivamo, starši pa kot nekakšen simpatičen animiran priročnik, kaj se dogaja v glavah njihovih pubertetniških otrok. Sporočilo pa ostaja enako za vse – pomembno je sodelovati, tudi sam s seboj.«

»Jezik ni sredstvo, temveč prostor poezije.«

»Novak pa ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni, ampak prostor poezije z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično definicijo bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju lastne vloge v času in prostoru.«

»Jezik ni sredstvo, temveč prostor poezije.«

»Novak pa ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni, ampak prostor poezije z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično definicijo bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju lastne vloge v času in prostoru.«

»tako temeljit, da je primerljiv s tem, kot da bi podpisal zaposlitveno pogodbo s kakšnim podjetjem v ZDA«

»Samo ena pesem, ki osmisli vso družbo.«

»Solznice.«

»Alenka Koželj je imeniten nov glas slovenskega pripovedništva.«

»Kritična podoba sodobnega urbanega življenja v režiji Gregorja Tozona v spretnem slogu kratkih stavkov predstavi čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in skuša najti rešilno skupno točko.«

»Pisavi Jedrt Maležič se pozna, da je pred pisanjem proze prevajala, saj je njena pisava nabrita in duhovita.«

»Zbirka je v svoji strukturni osnovi kompozitna, sestavljena iz več različnih delov.«

»Vrag na kardinalovem vzglavniku ne more skaziti slike, ne govori pa v prid slikarjevi presoji.«

»Če je Hirokazu Kore-eda v uspešnici Tatiči načel vprašanje, kaj v resnici pomeni koncept družine, v Pošasti na podoben način dekonstruira pojem resnice.«

»Slutnja trepljanja v zamahih pahljač«

»kakršnega smo doma čakali že dolgo«

»Igralska zasedba je tako popolna, da je skoraj vsaka posamezna vloga odigrana malenkost bolje, bolj dinamično ali bolj sofisticirano, kot bi si med branjem predstavljali.«

»Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih.«

»Pa saj ni jokala ves čas!«

»O tem pričajo številni metaumetniški momenti, skozi katere Kariž preigrava formo nosu, njeno denotativnost in konotativnost v relaciji do kompleksne mreže kontekstov, skozi katere prehaja.«

»Saksofonist ... prižge ogenj s starozavezno vnemo, ki jo Charles Gayle kaže na svojih najboljših trio ploščah. Bolj kot improvizacijo ali free jazz slišite übergospel: prekipevajoč od verskega prepričanja in mučne dinamike, z rjovečimi udarci v nizkem registru, razcepljenimi toni in barvo, ki je skoraj raztrgana na koščke.«

»Palača je grozna: neokusna in brez radosti, pa tudi usodno zameša seksualni odpor z vzburjenjem.«

»Resnično pretresljivo je, da je človek, ki nam je dal Pianista in Kitajsko četrt, pristal tukaj.«

»Z naskokom najslabši film v karieri Romana Polanskega.«