»Dovolj mi je tega, da veliki režiserji, ki obvladajo svojo obrt in točno vedo, kaj počnejo, mučijo občinstvo. Povrhu to počnejo namenoma in zelo prefinjeno. Prepričana sem, da bi morali svoje veščine in znanje uporabiti kako drugače in ustvarjati boljšo umetnost.«
»Je resnično udaren filmar, je raziskovalec in interpret, predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza, a tudi prezrtih družbenih skupin, manjšin in skritih dimenzij pomembnih gibanj in osebnosti v slovenski kulturi.«
»Ta se skoraj razkrije takrat, ko opustimo vse lastne predispozicije in se prepustimo domačnosti tujega.«
»Avtorica išče neizkoriščeni potencial v jeziku vsakdanjega življenja in prek njega ji je uspelo napisati pomembno zgodbo o nič kaj preveč posebnem življenju.«
»Pesmi stečejo skozi bralca kot reka, ki jo razburka nevihta, da poplavi in prinese na obrežje, kar je ležalo zakritega na njenem dnu.«
»Zaobljeni in ostri kamni reke butajo drug v drugega, nekdaj so bili del gore, sedaj so del morja. Kje točno v bralcu in kje v knjigi se to zgodi? Ne vem. A ta moment je bistven, da poezija odloži bralčeva očala naučenega in ga nepripravljenega popelje k neposeljenemu in rahločutnemu – nazaj k človeku.«
»Najrajši bi se fentala s postopnim doziranjem informacij, razgrnjenih prek členitve časovno in prostorsko oddaljenih prizorov, poslušalca sistematično vodi do spoznanja nepovratnega konca. Pri tem hkrati dovolj razgrinja in zamolči, da ohranja veliko prostora za poslušalčevo aktivno udeležbo.«
»Da gre za ultimativni trenutek nelagodja (žensk), pa zagotovo potrjuje tudi dejstvo, da (estetizirano) posilstvo na oder vsekakor večkrat umestijo režiserji kot režiserke.«
»Ta se zdi kot simulator sprehajanja (walking simulator) po vijugasti infrastrukturi dantejevskih krogov kiberprostora.«
»Ob vstopu v arkadnico se igralec poskuša orientirati znotraj prostorsko-časovne meglice...«
»Ko pristopi k portalu, se spusti v neskončno kroženje znotraj limba čutne hiperstimulacije...«
»Izgubljen v črvinah peklenske neonske praznine s svojim glasom bije bitko z bolj in manj abstraktnimi podobami demonov našega časa.«
»Ob prehajanju med nivoji – svetovi, igralec v krikih spozna, da je ključni agent tesnobe, ki poganja ta lore.«
»opomin, da velika dramatična tragedija obstaja tudi v današnjem času ter jo veliki skladatelj v svojem delu lahko izpostavi in ponazori. Nadvse vredno jo je dodati k železnemu repertoarju sodobne opere«
»Naslovi njenih slik so enigmatični, začarajoči, vodijo naravnost v našo, gledalčevo intimo.«
»Gledalec je postavljen v stanje, kjer iluzija ne obstaja zato, da bi prevarala oko, ampak da bi mu omogočila, da vidi bolje in več.«
»Nekaj tako prvinsko intimnega gledalca udari kot potres nečesa neubesedljivega, čiste lepote.«
»V ospredju so odločno moški, ki se ukvarjajo izključno s sabo.«
»France ni toliko satirična kritika sodobnih medijev kot raziskovanje današnjega stanja, ki ga krojijo manipulativne digitalne tehnologije; mehanizmi spektakla, ne tako zelo drugačni od filma samega.«
»Epistolarna oblika je rahlo prisiljena, nekakšna vaja v slogu.«
»Prav njuna pisma so najmanj prepričljiva.«
»Najdražji prijatelji ne promovirajo homoseksualnosti in niso navzkriž z družinskimi vrednotami.«
»Filma ne moremo prepovedati in tisti, ki mu nasprotujejo, imajo pravico, da ga ne gledajo.«
»Protagonista igre Jacques in Jacquesov gospodar potujeta po prostranem, odprtem svetu ter se med potovanjem kratkočasita s pripovedovanjem opolzkih zgodbic in zastavljanjem težkih filozofskih vprašanj.«
»Ujeti v brezčasnost so pričevalci hitrosti, s katero človeštvo drvi skozi čas, in s tem živi pričevalci večnosti rojevanja novih zgodb, novih popotnikov, novih avtorjev, novih dogodkov, ki pa v seštevku težko odtehtajo neusmerjenost sveta.«
»Postavi nas na pot in nas skozi negativno zgodbo brez morale ali nauka sooči s stanjem duha, ki je, kakršno je, ker je takšno od zmeraj.«
»Največji potencial serije je iskren prikaz življenja 55-letnic.«
»Kako se torej šov sooči s tem, da je minilo 17 let? Izjemno slabo.«
»In prav svojevrsten tip humorja je tisto, kar Inventuro ločuje od preostale slovenske produkcije: žanrsko hibridnega filma najverjetneje ne bi mogli enoznačno popredalčkati med (črne) komedije, pa je vseeno že na portoroški premieri požel več spontanih izbruhov smeha.«