Zdaj govori avtor spremne besede

»Reich je na koncerte svoje glasbe privabljal velike množice in po dolgem času postal prvi skladatelj, ki je z izključno svojimi skladbami razprodal Carnegiejevo dvorano.«

»Ponavljajoče se glasbene strukture so enake preračunljivim repetitivnim strukturam oglaševalskih shem, njihov estetski učinek pa prav lahko meji na hipnotičnost dolgih, z enakimi izdelki napolnjenih polic velikih nakupovalnih središč.«

»Steve Reich se je za glasbo zahodne Afrike zanimal že kot študent, leta 1970 pa je dobil možnost študija na Univerzi v Gani.«

»Barvitost, bogastvo kontrapunkta, jasno razumljiva struktura dela in organizacija igre na podlagi odnosov med glasbeniki je sprožila navdušen odziv prvih poslušalcev.«

»zveze in vezi med ljudmi, stvarmi, logično in standardno povezanimi členi razvezujejo, razpuščajo, rahljajo, razkrajajo, razpadajo in tudi vsaj začasno razpadejo«

»če je poezija abeceda sveta, in to najbrž, da je, potem je tako zaradi tega, ker beleži ljubezen, sovraštvo, dobro, zlo, tesnobo in strah.«

»Fichtejev jaz kaže kot nenavadno žarišče množičnih potlačitev in skritih resnic.«

»Fichtejevska megalomanija je le manifestna površina filozofove lastne konstrukcije jaza.«

»Filozofova velika samozavest se kaže v hiperbolizmu jaza.«

»Jaz, naj je še tako absoluten, ni prepoved nekega ti, temveč celo njegovo omogočanje in spodbuda.«

»Muka Fichtejevega sveta nemara v tem, da moramo v njem kot amulet ves čas skandirati besedo 'jaz'.«

»Bolj karakterno kot ideološko.«

»Pesmi slikajo sodobno družbeno realnost, toda njihove teme so večne: posameznikova identiteta, ljubezen, erotika in nasilje.«

»V središču je homoerotična ljubezen, včasih nazorno poltena, spet drugič skrivnostna in hrepenenjska.«

»Ker ljubezen ne pozna meja, v pesmih prav vsak bralec lahko odkrije odtenke lastnega čustvovanja in čutenja, toliko bolj, ker avtor uporablja izredno bogat emocionalni register in se ne sramuje razkrivanja svoje zasebnosti.«

»Diagnostira skozi zelo natančne in kratke, odrezave misli verzov niza dejstva.«

»Eden od glavnih namenov pričujoče publikacije je vsaj za centimeter premakniti skupnost LGBTQ+ iz odstavnega pasa margine proti avtocesti enakih možnosti.«

»Morda se zdi ideja naivna, a iz idej se razvijejo dejanja in iz dejanj se razvijejo spremembe.«

»Večina izpostavljena zubljem heteronormativnosti.«

»V svetu, ko se morajo osebe LGBTQ+ vsak dan boriti proti ponotranjeni homofobiji, se izpostavljati in vsak dan znova stopati iz 'klozeta', se mi kakršne koli publikacije s predznakom LGBTQ+ zdijo nadvse dobra ideja in način za preseganje družbenih norm, obravnavanje tem LGBTQ+, izstopanje iz zacementiranih okvirjev, v katere nas tlači heteronormativna družba.«

»Umetnost je s tem najprej potrdila, kako velik vpliv na naše vsakdanje življenje in družbene vloge imajo znanstveni izsledki in njihova industrijska realizacija, na drugi strani pa razkrila, da so kognitivni postopki, ki jih uporablja znanost, seveda precej podobni tistim, ki zaznamujejo umetnost, a jih zaradi prevlade čutnega pogosto spregledamo ali celo odmislimo.«

»V takšnem okvirju je treba misliti Opus I. skladatelja, glasbenika in raziskovalca Dreja A. Hočevarja. Gre za nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi način našega mišljenja glasbe ‒ njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja. Model, ki ga razvija Hočevar, je tako na eni strani kompleksen in preskriptiven, po drugi strani pa odprt, saj ponuja izvajalcu predvsem serijo napotkov, omejitev in odprtih 'poti', po katerih se giblje.«

»Skoraj ga ni filozofa, ki bi posvetil toliko časa in energije gledališču, ne le filozofskim refleksijam o gledališču, temveč tudi kot gledališki avtor in praktični sodelavec.«

»Ker njene zgodbe niso miselni konstrukti, bralec odkrije v njih resnične like in resnično problematiko, so dela našla svoje bralce.«

»Dokazal je pokončnost, ki je med temeljnimi značilnostmi notranje pomiritve.«

»Medvojni boj med Slovenci je v knjigi opisan kot 'hibriden državljanski spopad, ki mu je bližja opredelitev bratomorne kot državljanske vojne.'«

»O tem dejstvu se je mogoče sporazumeti, če že ne spraviti.«

»Morda z manj (teoretske) obremenjenosti do lastne pisave in z manjkajočo samorefleksijo, kajti zdi se, da prav notranja svoboda in distanca do sebe kritično določata status 'nesocializirane' performans-kritike.«