Tema: Filozofija

»Kaj o tem mislijo dijaki in študenti? Kako lahko šola skrbi za njihovo dobrobit? In kaj lahko k temu prispeva filozofija?«

»Angleški izraz wellbeing včasih prevajajo kot dobro počutje, kot da gre preprosto za subjektivni občutek (torej ugodje, občutek sreče), včasih pa ga želijo zajeti z objektivnimi kazalci, ki zaznavajo zunanje okoliščine (recimo BDP, indeks srečnosti in podobno).«

»Da bi vnesli več konceptualne jasnosti, se tema letošnjega Svetovnega dneva filozofije loteva vprašanja, kako razumeti dobrobit učencev.«

»Kako lahko šola skrbi za njihovo dobrobit? In kaj lahko k temu prispeva filozofija?«

»Človek lahko naredi, kar hoče, vendar ne more si želeti, kar hoče.«

»Zlo, ko ima nad nami moč, se ne zdi kot zlo, ampak kot potreba ali celo dolžnost.«

»Človek je rojen, da živi v krčih negotovosti ali v letargiji dolgočasja.«

»Ponudila bo razmislek, kaj so aktualne filozofske, etične, psihoanalitične in politične implikacije zla, ob tem pa izpostavila njegovo intimno vez z nemožnim oziroma 'nemogočim'.«

»Pojem indirektnosti, ki je tesno povezan z obema miselnima tradicijama, bo v pomoč pri diagnosticiranju lingvističnih oziroma popularno kulturnih fenomenov, pa tudi pri premisleku pojma univerzalnosti.«

»Eden izmed razlogov za to Klepec najde v paradoksni in izmuzljivi naravi same krutosti.«

»Realizem, ki osvobaja.«

»Pojem ocij laičnemu bralcu ni poznan – označuje človekovo pomembno potrebo, da noče biti samo delavec, da ni na svetu samo zato, da bi bil koristen, da ni le instrument, ki naj služi sistemu, temveč da je tudi iskalec odnosa z realnostjo.«

»Vendar naj dialog ne izključuje resnicoljubnosti, sicer postane zgolj dvoboj za moč.«

»Njeno ustvarjanje je treba oživiti, saj je napisala kakovostna dela, ki nas spodbujajo k razmisleku in odpirajo zanimiva vprašanja.«

»V času, ko smo priče vedno večji razdrobljenosti, nezaupanju v medije in znanost ter teorijam zarote, pobuda Alme Sodnik po obnovitvi resnice nadvse aktualna.«

»Eno redkih področij humanistike, kjer na akademski ravni prevladuje zastopanost moških, pa ostaja filozofija.«

»Fichtejev jaz kaže kot nenavadno žarišče množičnih potlačitev in skritih resnic.«

»Fichtejevska megalomanija je le manifestna površina filozofove lastne konstrukcije jaza.«

»Filozofova velika samozavest se kaže v hiperbolizmu jaza.«

»Jaz, naj je še tako absoluten, ni prepoved nekega ti, temveč celo njegovo omogočanje in spodbuda.«

»Muka Fichtejevega sveta nemara v tem, da moramo v njem kot amulet ves čas skandirati besedo 'jaz'.«

»Globalno krizo bomo lahko rešili le s svetovnim projektom moralne prenove, ki bo zajela celotno človeštvo.«

»Dodeliti stvári sami prostor v jeziku in obenem vrniti pisavo njeni težavnosti, njeni pesniški nalogi v pisanju – to je naloga prihodnje filozofije.«

»Kriza je zgodovinski proces. Nihilizem je pojav razkroja: razpad v niču. Kar se pojavlja na področju vzgoje, vladanja, družbe, umetnosti, znanosti, je samo simptom. Razlog je globoko v notranjosti in tudi površen pogled nas lahko prepriča, da ga ni mogoče spremeniti.«

»Kar smo se trajno naučili iz tistih nemirnih let 1968–1971, je vsekakor to, da moramo vsakokrat obstoječe stanje družbe razbrati iz njenih obrobij oz. na njenih mejah, ta trenutek s prekarnostjo, naraščajočo revščino, brezposelnostjo, nemočnimi penzionisti. Skratka za te z obrobja gre, izrinjence, dobesedno za avtsajderje.«

»Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča.«

»Heil Hitler!«

»Temeljni napor filozofije od antike naprej je, da bi razumela bit bivajočega in jo privedla do pojma.«

»Kategorialna razlaga razumetja biti je udejanjitev ideje znanstvene filozofije kot univerzalne ontologije.«

»Najboljši intelektualec po Antiojdipu«