»Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.«
»Včasih je bila matrica le stranski produkt ustvarjalnega procesa, saj je bil pomemben samo grafični list, razstavljen v galeriji. Umetnik matrico po navadi zavrže. Zame pa je matrica zelo pomembna, zanimiva in pristna, saj je prvotno, kar je umetnik ustvaril v procesu izdelave grafike.«
»V pismu z datumom 3. november 1836 je umetnikov zadnji neposredni potomec Cosimo Buonarroti zapisal, da ponuja 'priloženi esej' svojega 'slavnega prednika Michelangela' siru Johnu Bowringu, bodočemu guvernerju Hongkonga, čigar podpis je viden na dnu lista papirja.«
»namigujejo na generično in spremenljivo moč umetnosti; so kot nekakšni talismani, žive entitete, z magično sposobnostjo vplivanja, preoblikovanja posameznika in s tem celotnega sveta.«
»V ospredje postavljamo odnos, ki ga gojimo tako do umetniškega materiala kot do deljenih osebnih izpovedi, ki jih načrtno ne delimo. Gre za premišljeno sodelovanje med lokalnimi nevladnimi organizacijami, ki odvzema minljivo šokantnost težkih zgodb, da lahko nagovarjamo s preudarnostjo.«
»Njegova dela, kot sta portreta prof. Zoreta Janžekoviča in Gregorja Einspielerja, sledijo normam rimskega psihološkega portreta in so skladna z normami evropskega kiparstva zadnjih 2500 let.«
»Institucije in zbiralci zunaj Italije bi lahko postali nenaklonjeni kupovanju umetnin italijanskega izvora, če država kljub izdani izvozni licenci te ne bi upoštevala.«
»nepredstavljivo, da bi najbolj subtilen, pozoren in neizprosno potrpežljiv umetnik ustvaril tako zanič, malomarno podobo človeškega obraza«
»Enigmatična entiteta z zelo specifično zunanjostjo, ki jo prepoznamo kot nekaj, česar ne moremo imenovati, govori o sami sebi, pripoveduje zgodbo svojega vstopa v umetnost, hkrati pa posredno naslovi še nekaj drugega. Sočasno predstavlja nenavadno vzporednico s tistim, kar je v središču paradigme umetnosti: je objekt, ki je tuj samemu sebi, in posledično potuji izkušnjo slehernika, ki se z njim sreča.«
»Moja umetnost se izraža v trdem lesu in kamnu, toda tisto, kar umetnost vsebuje, ni ne les ne kamen, je onkraj prostora in časa. Umetnost je pesem in molitev hkrati.«