Ključna beseda: empatija

»Zdi se, da smo zdravstveni delavci zaradi vseh negativnih zapisov, ki že mejijo na sovražni govor, izgubili ogromno etičnega pogona, ki smo ga imeli in na katerem je kot gorivo temeljil zdravstveni sistem.«

»Želel sem odgrniti zaveso in pokazati, kaj se v resnici dogaja za zidovi bolnišnic, da nismo brezosebni stroji, zgrajeni iz vezja, brez občutij, brez čustev, ampak smo ljudje, ki imamo tudi svoje težave in dileme.«

»V zadnjih letih pa se zdi, če lahko spet potegnem paralelo s športom, kot da bi igrali na tujem, razmočenem igrišču, z osmimi igralci proti enajstim, sodnik bi sodil proti nam, vsi gledalci bi ves čas samo žvižgali.«

»Zdravstveni delavci smo zgolj ljudje s svojimi čustvi in to nas zelo prizadene.«

»Empatija je temelj dobre medicine in stroji niso empatični.«

»To niso denar na bančnem računu, ampak ravno ta nasmeh in zadovoljstvo ljudi, ko vstopijo, ti podarijo nasmeh, objamejo ali dajo stisk roke.«

»To sporočilo je v času prevlade identitetnih politik in množic, v katerih se posamezniki izgubljajo, smiselno.«

»Ta nima razvoja in pravega konteksta, zdi se, da se zgodi preprosto zato, ker se mora zgoditi.«

»vseeno postaja vse bolj jasno, da je vrag odnesel šalo. In da v zvezi s tem ne naredimo ničesar. Ta vseprisotna pasivnost me resno skrbi.«

»brez sočutja in vseh konsekvenc, ki iz njega izhajajo, prenehamo biti ljudje. In prenehamo biti družba.«

»Bolj ko se mlada reševalka trudi odkriti, zakaj dobiva skrivnostne posnetke brutalnega zločina, ki ga je videla v živo po Facebooku, bolj ji postaja jasno, da je pri njem sodelovala tudi sama.«

»Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika.«

»Zlasti odrasli moramo reducirati, kaj se dogaja na področju družbenih omrežij in digitalnih tehnologij. Roko na srce, tukaj nas veliko bolj prehitevajo, kot si mi lahko mislimo. Obstajajo komunikacije in oblike interakcij, ki si jih mi, prvič, ne predstavljamo, drugič, nimamo dostopa do njih. Dejansko obstaja vzporeden svet, ki je njim precej domač.«

»Velikokrat se govori o ničelni toleranci do nasilja, ampak je to bolj v teoriji. Velikokrat so tudi sami strokovnjaki lahko ustrahovani. Prihaja do pojava, kjer imamo zelo dobre zakone in zelo strokovno podkovane kadre, ki pa so ustrahovani.«

»Projekt pristopa do izzivov podnebne krize z vidika sočutja in raziskuje nove oblike razumevanja vprašanja trajnosti v svetu umetniške ustvarjalnosti.«

»Dvoje vzajemno povezanih stebrov so temelji projekta: (i) vzpostavitev pogojev za umetnike, da s pomočjo trajnostnih praks ustvarjajo tovrstno umetnost, ki spodbuja sočutni odziv do nečloveških bitij in narave ter tako učinkovito vključujejo trajnostne metode v svojo umetniško produkcijo; (ii) potreba, da umetniki in drugi delavci v kulturi tudi sami postanejo hkrati rahločutni in trdoživi posamezniki, ki so opolnomočeni za soočenje z družbeno in ekonomsko krizo po pandemiji.«

»Branje knjig je naporno opravilo, a ko ga osvojimo, si s tem odpremo številna vrata, (spo)znanja in nenazadnje empatijo.«

»Vsi smo premalo pijani!«

»Sem postal dolgočasen?«

»Od tukaj, če sedim pri miru, vidim / vrh velikega bora /…/ Če se na stolu malo vzravnam / slika ni več popolna.«

»z nedosegljivo mirnostjo predmeta, / da vedeti, da je bila ves čas / samo orodje, in vendar se zdi, / da ji ni bilo mogoče dodati / nobenega gibanja, / ki ne bi bilo kot njena volja / že davno v njej.«

»Tudi jaz imam otroke.Hčerka me prosi, naj pišemsamo še vesele pesmi,in ne vem, ali bi biloneodgovorno ali hrabro,če bi jih lahko.«

»Študente medicine je treba poleg strokovnega dela naučiti tudi empatije, komunikacije, sočustvovanja s trpečim človekom.«

»Pomembno se mi zdi povedati zgodbo, v kateri polno zaživijo človeški odnosi in kjer se spet vzpostavi občutljivost za drugega kot pomembna vrednota današnje civilizacije.«

»Svet, kot ga živimo, je svet zastoja. Obstali smo v nekakšnem civilizacijskem zamašku, iz katerega brez medsebojnega razumevanja in upoštevanja osnovnih človeških in humanističnih vrednot ne bo izhoda.«

»Vsak od nas bi moral imeti zdravo mero narcisizma, je prepričana psihoterapevtka Polona Matjan Štuhec. Ta namreč vodi v radost in veselje.«