»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«
»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«
»Če občinstvo, ki nas bodri v našem delu, šteje tri ljudi, je to bolje kot nobeden.«
»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«
»Gledališče je zame kot covid: virus, ki te hoče okužiti z emocijo.«
»Saša je napisala rahločutno in navdihujočo zgodbo, ki prav gotovo ni namenjena le otroškim ušesom, ampak si želim, da bi ponudila iztočnico za razmislek o sočutju, ljubečnosti, pogumu tudi pri odraslem poslušalcu.«
»Tako se dandanes z vso odgovornostjo in veseljem lotevam tovrstnih snemanj. Verjamem, da se bo našel mladi poslušalec, na katerega bo zgodba, junaki, glasba, naši glasovi, svet, ki ga uprizarjamo, lahko ravno tako vplival nanj in ga ne pustil ravnodušnega.«
»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«
»Dušanova Duša ostaja, pluje po naši stvarnosti, spominih, preteklosti, pa tudi prihodnosti, ker jo je nemogoče izpustiti, pozabiti v vsem tem, kar je ta prečudoviti človek ustvaril v času svojega časa na Zemlji.«
»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«
»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«
»Ti zdaj že veš, da Godota ne bo, mi še upamo.«
»Dušan se smeje in vzame sinje pero/in piše, piše, piše .../ Postavlja med nas še vedno klicaje, vprašanja/suspenz, strast, srce.«
»Tisočstranski špeh Marcela Štefančiča Če umrem, preden se zbudim: klasično obdobje filma noir.«
»Sicer ni šlo na dah, zaradi izjemne obsežnosti tega dela sem se moral nekajkrat vračati na površje, da zajamem zrak.«
»Knjiga, kot ocean široka in globoka.«
»Bo odrasti težje, kot je pričakovala.«
»Gledališče ima vlogo, plemenito vlogo, pri spodbujanju in mobiliziranju človeštva, da bi se dvignilo iz brezna, kamor drsi.«
»Ko nastopamo na odru, nas včasih zanese naša filozofija gledališča, naša vloga znanilca družbenih sprememb, velik del skupnosti pa pustimo za seboj.«
»Boriti se moramo proti apatiji, letargiji, pesimizmu, pohlepu in nespoštovanju sveta, v katerem živimo, planeta, na katerem živimo.«
»Ustvarjanje gledališča je lahko sveto dejanje in igralci lahko zares postanejo avatarji vlog, ki jih igrajo.«
»Gledališče ima moč, da postane svetišče, svetišče pa oder.«
»Gledališče je panj strasti, smeha in spopadov, sabljanja glasov in ščebetanja src.«
»Nekje bogu za hrbtom smo se res zabavali in ustvarili nekaj, kar je preseglo naša pričakovanja.«
»Da se nam gledališče najbolj zgodi, ko sem jaz na odru skozi vse te zgodbe zelo jaz, hkrati pa pravzaprav tudi ti, ki me gledaš. Ko nama uspe, da se srečava v popolnem sedanjiku in si ta trenutek zares deliva, ko nama uspe, da se v njem pogledava na način, ki se mu zunaj teatra raje izogneva.«
»To je neprecenljiva energija, ki je ne more nadomestiti noben drug medij.«
»Nihče ne more z gotovostjo trditi, da gledališče obstaja v nekem svetovnem središču, mestu ali izbrani stavbi. Gledališče, kot sem ga sprejel jaz, se širi skozi nevidno pokrajino, ki spaja življenja izvajalcev in gledališko veščino v en sam združujoč izraz.«